Hrbtenjača je tir živcev v hrbtu. Ta ključni člen osrednjega živčnega sistema uporablja živčne celice in živčne poti za delovanje na več pomembnih načinov. Vitalne funkcije hrbtenjače vključujejo zagotavljanje povezave med možgani in telesom, usmerjanje gibanja in namestitev refleksnega sistema telesa.
Več delov sestavlja hrbtenjačo in vsak ima ključno vlogo pri delovanju hrbtenjače. Živčne celice so vsebovane v sivi snovi v hrbtenjači in ta snov obdaja notranji kanal, napolnjen s hrbtenično tekočino, ki daje vrvici gostoto in blazino. Trakti, ki vodijo v možgane in iz njih, so znotraj zunanje plasti bele snovi. Ti trakti so sestavljeni iz senzoričnih in motoričnih nevronov. Tri plasti membranskega tkiva in zaščitnih kosti vretenc obdajajo občutljive živce, ki so ključnega pomena za delovanje hrbtenjače.
Segmenti hrbtenjače povzročajo pare hrbteničnih živcev, ki se odcepijo od hrbtenjače. Korenine teh živcev komunicirajo z drugimi celicami v osrednjem živčnem sistemu. Nato pomagajo prenesti te informacije na druge živce po telesu. Po drugi strani pa prihajajoča informacija iz perifernega živčnega sistema prek teh živcev potuje v možgane. Najpomembnejša funkcija hrbtenjače je ta prehod med možgani in ostalim telesom.
Interakcija možganov in telesa pomeni, da je druga pomembna funkcija hrbtenjače njena sposobnost usklajevanja gibov telesa. Senzorični nevroni, ki jih najdemo v hrbtenjači, se odzivajo na pet telesnih čutov in pretvarjajo dražljaje iz zunanjega okolja v električne impulze. Ti impulzi se nato pošljejo v centralni živčni sistem za obdelavo. Po drugi strani pa motorični nevroni pretvarjajo informacije centralnega živčnega sistema v električne impulze, ki so usmerjeni v mišice in organe ter tako nadzorujejo gibanje. Če je kateri koli del hrbtenjače poškodovan, lahko pride do telesne paralize.
Hrbtenjača vsebuje tudi refleksni lok. Ko receptorske živce v koži sproži ekstremni senzorični dražljaj, kot je intenzivna vročina ali pekoč občutek, receptorji pošljejo opozorilni impulz v hrbtenjačo. Nadalje, motorični ali žlezni živci, ki se povezujejo s hrbtenjačo, sprožijo refleks, odvisno od vrste dražljaja. Refleksi lahko vplivajo na skeletni sistem ali na srce in druge organe. Njegova vloga v teh instinktivnih odzivih pomeni, da je hrbtenjača ključnega pomena v odzivnem vzorcu živčnega sistema boj ali beg.