Če si vzamete čas za defragmentacijo trdega diska, boste pospešili počasen računalnik. Osebni računalniki (PC) ali prenosni računalniki z operacijskim sistemom Microsoft® Windows® so opremljeni s programsko opremo za defragmentacijo, vendar bo morda potreben program drugega proizvajalca za druge operacijske sisteme. Programsko opremo, ki se uporablja za defragmentacijo trdega diska, je enostavno zagnati, vendar bo učinkovito povezala procesor in pomnilnik vašega računalnika, zato morate počakati, da jo uporabite v času, ko računalnik ne potrebujete.
Operacijski sistem računalnika bo narekoval, katere korake je treba izvesti za defragmentacijo trdega diska. Pri sistemih Windows® morate samo odpreti in zagnati pripomoček za defragmentiranje. Redno izvajanje tega programa za defragmentacijo trdega diska bo pripomoglo k nemotenemu delovanju računalnika, še posebej, ko se trdi disk polni. Drugi operacijski sistemi ne vključujejo podobnih programov, vendar je programska oprema tretjih oseb na voljo za prenos.
Tipičen računalniški trdi disk uporablja bralno/pisalno glavo za shranjevanje in uporabo informacij na disku. Ko se programi in datoteke prvič naložijo v vaš računalnik, se podatki zapišejo na isto področje diska. Z uporabo se datoteke običajno spremenijo ali odstranijo, datoteke pa se začnejo razprostirati po celotnem disku. Ko se disk polni, je težje hraniti datoteke skupaj, računalnik pa beleži informacije o vseh prostih prostorih.
Računalnik spremlja lokacijo vseh teh informacij s sistemom za upravljanje datotek. Starejši osebni računalniki so uporabljali sistem, imenovan Tabela dodeljevanja datotek (FAT), vendar je ta sistem nadomestil datotečni sistem nove tehnologije (NTFS). Fragmentacija je običajno bolj problematična za računalnike, ki uporabljajo FAT, hitrost pa se bo verjetno močno izboljšala, če defragmentirate trdi disk, ki uporablja FAT. NTFS zmanjšuje učinke razdrobljenosti, in čeprav bodo tudi koristi, bo izboljšanje bolj subtilno.
Za uporabo programa ali odpiranje datoteke mora glava za branje/pisanje zbrati vse pomembne informacije. To je hitro in enostavno, če datoteka obstaja kot en blok, a ko se deli datoteke razširijo, se mora glava za branje/pisanje fizično premakniti na vsak del diska, kar upočasni proces. Zbiranje kosov razdrobljenih datotek lahko povzroči obrabo računalnika, kar sčasoma privede do dragih popravil.
Ko pomnilnik računalnika raste, postane fragmentacija manj škodljiva. Fragmentacija se najpogosteje pojavi, ko se pomnilnik približa največji zmogljivosti. Dodatek pomnilnika z uporabo notranjih ali zunanjih pogonov dramatično poveča razpoložljivi pomnilnik, tako da je manj verjetno, da bodo datoteke razdeljene, in postane manj potrebno defragmentirati trdi disk. Ko se datoteke ali programi prenesejo, bodo zapisane na nov disk kot defragmentirana datoteka.