Večina držav sledi uredbi o avtorskih pravicah, ki navaja, da pisava, kot se vidi na zaslonu ali kot je posredovana po internetu, ni umetniška stvaritev in zato ni predmet avtorskih pravic. Načrt za strategijo oblikovanja pisave pa velja za umetniški in je avtorsko zaščiten. Zato mora avtor za avtorsko zaščito pisave ohraniti njene načrte ali sestavine v programskem programu. Programi za pisanje pisav in urejevalniki orisanih pisav ali matematične kode, ki določajo obliko in naravo pisave, se štejejo za ustvarjalna dela in so kot taka avtorsko zaščitena. Z avtorsko zaščito komponent pisave bi avtor na koncu privzeto avtorsko zaščitil pisavo.
Programski program ali urejevalnik orisanih pisav, ki se prodaja ali distribuira, je lahko zaščiten z licenco. Večina piscev pisav uporablja licenčno pogodbo za končnega uporabnika (EULA). To je dokument, ki ga je napisal avtor in opredeljuje pravice in omejitve uporabnika. Medtem ko je EULA dokument, ki ga sami napišete, se priporoča posvetovanje z odvetnikom, da zagotovite, da bo uporabljeni jezik v celoti zaščitil avtorjeve pravice. Poleg tega je lahko EULA priznana v državi izvora, vendar se lahko predpisi razlikujejo po mednarodnih mejah in EULA niso dosledno priznane.
Čeprav so avtorske pravice najpogosteje uporabljene različice zaščite, so tudi najbolj nejasne. Nekatere države lahko dovolijo, da je pisava ali pisava zaščitena s patentom za model in ne z avtorskimi pravicami. Patent za oblikovanje je uporabna, pogosto zmogljiva alternativa, kadar pisave ni mogoče avtorsko zaščititi. Številne države menijo, da je delo zaščiteno s patentom modela bodisi od trenutka, ko je ustvarjeno, bodisi ob registraciji pri ustreznem vladnem uradu. Na primer, dela, izdelana v državah članicah Evropske unije, so samodejno zaščitena s patenti za modele v prvih treh letih svojega obstoja; patent za model se lahko z registracijo podaljša za nadaljnjih 25 let.
V zadnjih letih sta dve mednarodni konvenciji o avtorskih pravicah omogočili dostopnost avtorskih pravic ljudem po vsem svetu. To sta Bernska konvencija o varstvu literarnih in umetniških del (Bernska konvencija) in Univerzalna konvencija o avtorskih pravicah (UCC). V skladu z Bernsko konvencijo lahko avtorji, ki so bodisi državljani ali prebivališča države članice ali ki so objavili dela v državah članicah bodisi na začetku bodisi v 30 dneh po prvi objavi, zahtevajo zaščito tako po Bernski konvenciji kot po UCC. UCC izrecno dovoljuje, da se vse formalnosti v zakonih o avtorskih pravicah države članice izpolnijo z znakom avtorskih pravic.
Mednarodne pogodbe so pomagale izboljšati nacionalne zakone o avtorskih pravicah v posameznih državah članicah. Vendar ne preglasijo lokalnega zakona ustvarjalca. Ko iščete avtorske pravice za pisavo, je pomembno, da poiščete zakone o avtorskih pravicah države gostiteljice in mednarodne sporazume, ki nanjo vplivajo.