Izraz “trajnost” se pogosto pojavlja v javnem diskurzu, zlasti v razpravi o okolju. Vendar pa niso vsi prepričani o pomenu trajnosti in različni ljudje o tem razmišljajo na različne načine. Etimologija besede “trajnostno” vključuje latinske besede, ki pomenijo držati od spodaj. Večina slovarjev opredeljuje »trajnost« kot sposobnost nadaljevanja dejanja brez tveganja neuspeha ali propada. Močna zgradba je vzdržna, saj lahko vzdrži obremenitev za nedoločen čas. Jasna sečnja ni trajnostna, saj odreže površino dreves, ki jih ni mogoče nadomestiti, in izpostavi okolje dodatnim posledicam, ker so tla izpostavljena.
V okoljskem smislu trajnost pomeni, da se lahko dejanje nadaljuje v nedogled z majhnim ali obvladljivim vplivom na okolje. Ker je zdravje okolja tesno povezano z zdravjem družbe na splošno, trajnostne prakse zagotavljajo, da bodo zemeljski viri na voljo prihodnjim generacijam in da bo Zemlja, na kateri jih bo lahko uživala. Zaradi tega se mnoga podjetja osredotočajo na trajnost, bodisi kot svetovalci drugim podjetjem bodisi kot del njihovega korporativnega poslanstva.
Kot okoljski koncept je trajnost prisotna že od 1700-ih, ko se je evropsko gozdarstvo zaradi sečnje začelo soočati s krizo. Gozdarji so spoznali, da je treba z lesom gospodariti bolj skrbno in da bo treba drevesa po večjih letinah ponovno posaditi. Prizadevali smo si za obnovo evropskih gozdov, zlasti v Nemčiji, in rodil se je koncept Nachhaltigkeit ali trajnost. Skarci so razumeli, da bo gozd izginil, če bodo nadaljevali s sedanjo prakso, zato so jih spremenili, da bi postali trajnostni.
Cilj trajnosti je uravnotežiti potrebe človeških družb s potrebami okolja, pri čemer ohraniti oboje, da ga lahko uporabljajo in uživajo vsa bitja na Zemlji. Trajnost spodbuja biotsko raznovrstnost, ohranjanje edinstvenih ekosistemov, zdravje okolja in visoko kakovost življenja. Večina vlad ima uradne agencije, ki spodbujajo trajnost; v Združenih državah Amerike si na primer Agencija za varstvo okolja med mnogimi drugimi prizadeva ustvariti čisto in zdravo okolje z ureditvijo, inšpekcijo, izvrševanjem in izobraževanjem.
V dvajsetem stoletju so se mnogi znanstveniki začeli zavedati, da se morajo ljudje za preživetje kot vrsta zavedati svojega okolja. Poleg tega je bilo razumljeno, da je svet velikanski zaprt ekosistem in da lahko poškodba enega dela Zemlje vpliva na druge dele Zemlje. Zaradi tega mora človeška rasa sodelovati pri spodbujanju trajnosti in zmanjšanju njenega vpliva na svet, če želi še naprej obstajati. Trajnost je pomembna od sosedstva do mednarodne ravni in vsak državljan na Zemlji lahko prispeva k globalnim prizadevanjem za bolj trajnostno in zdravo življenje.