Sposobnost sodišča, da obravnava zadevo, je znana kot njegova pristojnost. V Združenih državah (ZDA) je pristojnost zveznega vrhovnega sodišča omejena. Njegova prvotna pristojnost vključuje primere, kot so spori med državami, spori, katerih imenovana stranka so ZDA, in primeri, ki vključujejo državljane ZDA in tuje subjekte.
Da bi razumeli pristojnost vrhovnega sodišča, je pomembno razumeti izraz, znan kot prvotna jurisdikcija. To se nanaša na sposobnost sodišča, da prvo obravnava zadevo. Na primer, vrhovno sodišče ima prvotno pristojnost v vsakem primeru, ki vključuje spor, v katerem je stranka vlada ZDA.
To vključuje primere, v katerih je zvezna vlada imenovana kot tožnik, in tiste, ki vključujejo ZDA kot toženo stranko. To drži kljub temu, kdo je nasprotna stranka. Vrhovno sodišče bi zato lahko obravnavalo primer, v katerem ZDA tožijo državo ali zadevo, v kateri tuji obiskovalec toži ZDA.
Ko želi ena država tožiti drugo državo, se to naredi na vrhovnem sodišču. V teh primerih obstaja potreba po zvezni intervenciji, ker vlada ene države nima pooblastila za nalaganje ali izvrševanje sodbe proti kateri koli drugi državi. Spori, ki vključujejo državljane ene države, ki tožijo vlado druge države, sodijo v prvotno pristojnost vrhovnega sodišča.
V nekaterih primerih ima vrhovno sodišče prvotno pristojnost med posamezniki. To vključuje primere, ko so ljudje prebivalci različnih držav. Vključuje tudi primere, ko je spor vpleten v tuji subjekt. Pomorske zadeve in zadeve, ki vključujejo admiralitet, so v pristojnosti vrhovnega sodišča. Primeri v tej kategoriji običajno vključujejo vprašanja, ki vključujejo vodna telesa ali dejavnosti, ki se izvajajo v takšnih prostorih.
Zadeve, ki vključujejo nekatere zvezne predstavnike, so prav tako v pristojnosti vrhovnega sodišča. Po ustavi so zvezni predstavniki, nad katerimi je prvotno pristojno vrhovno sodišče, veleposlaniki, konzuli in nekateri ministri. Ni specifikacij, ki omejujejo, katere vrste zadev, ki vključujejo te posameznike, je vrhovno sodišče dovoljeno obravnavati.
Pristojnost vrhovnega sodišča vključuje tudi pritožbena pooblastila. Zadeve, ki so bile nezadovoljivo rešene na drugih sodiščih, lahko kasneje obravnava vrhovno sodišče, če so šle po ustrezni poti pritožbe. To velja, ne glede na to, ali je zadeva nastala na državnem ali zveznem sodišču. V teh primerih pa ima vrhovno sodišče pristojnost, da odloči, katere zadeve želi obravnavati.