Zaviralci alfa-beta so zdravila, ki vsebujejo tako zaviralec alfa kot zaviralec beta, ki združujejo učinke obeh zdravil. Spadajo v razred zdravil, imenovanih “adrenergični inhibitorji”, ki delujejo na živčne prenašalce, povezane z določenimi hormoni, ki so bistveni za telo. Te kombinirane terapije se najpogosteje uporabljajo za zdravljenje hipertenzije, stanja, ki je bolj znano kot visok krvni tlak.
Ključni mehanizem delovanja zaviralcev alfa-beta je v kombinaciji dveh različnih razredov zdravil. Prvi, znani kot zaviralci alfa ali alfa-adrenergični antagonisti, delujejo tako, da sprostijo določene žilne mišice in blokirajo zategovalno delovanje hormona noradrenalina. To ohranja stene žil in majhnih arterij odprte, kar omogoča boljši pretok krvi. Ko lahko kri prosto teče, se lahko vzdržuje nižja stopnja krvnega tlaka. Zaradi mišične relaksacijske funkcije teh zdravil so zaviralci alfa tudi dobra možnost zdravljenja za starejše moške s težavami s prostato, saj pomagajo izboljšati pretok urina.
Drugi razred, znan kot zaviralci beta ali zaviralci adrenergičnih receptorjev beta, delujejo tako, da blokirajo učinke epinefrina, ki se običajno imenuje adrenalin. Ta zdravila pomagajo srčnemu utripu počasneje in z manjšo silo, kar posledično znižuje krvni tlak. Zaviralci beta prav tako izboljšajo pretok krvi in se lahko uporabljajo za zdravljenje glavkoma in migrene.
Zaviralci alfa-beta skupaj delujejo tako, da preprečujejo, da bi celice v gladkih mišicah krvnih žil, srca in možganov prejele kateholamin, kemikalijo, ki zoži arterije. Preprečevanje, da bi kateholamin dosegel te organe, sprošča krvne žile, kar omogoča lažji pretok krvi in znižuje krvni tlak.
Bolniki, ki jemljejo zaviralce alfa-beta, morajo upoštevati določene previdnostne ukrepe, saj se lahko med jemanjem zdravil pojavi omedlevica ali omotica. Ti neželeni učinki se običajno pojavijo med nenadno spremembo položaja, kot je vstajanje po daljšem ležanju. V primeru neželenih učinkov bolniki ne smejo prenehati jemati zaviralcev alfa-beta brez nasveta zdravnika, saj lahko nenadna prekinitev povzroči bolečine v prsnem košu ali povzroči srčni infarkt.
Drugi možni neželeni učinki zaviralcev alfa-beta vključujejo depresijo, drisko, počasen srčni utrip ter otekanje nog in stopal. Pojavijo se lahko tudi spolna disfunkcija, depresija, utrujenost in kožni izpuščaji. Tisti, ki trpijo za astmo, lahko med jemanjem zaviralcev alfa-beta opazijo piskanje ali težko dihanje. V nekaterih primerih je lahko prizadet električni sistem srca, čeprav se bolnik ne zaveda, saj takšni neželeni učinki ne povzročajo opaznih simptomov.
Zaviralci alfa-beta lahko povzročijo zaspanost, alkohol pa lahko poveča ta stranski učinek. Bolniki ne smejo voziti ali upravljati s težkimi stroji, dokler ne vedo, kako ta zdravila vplivajo nanje. Bolniki morajo svoje zdravnike obvestiti o vseh drugih zdravilih, vitaminih ali zeliščnih dodatkih, ki jih uporabljajo, preden vzamejo zaviralce alfa-beta, saj lahko nekatera zdravila ovirajo njihovo učinkovitost ali povzročijo resne neželene učinke.