Zakonsko določeni odbitki so zneski, ki jih delodajalci po zakonu morajo zadržati od plač zaposlenih. V mnogih državah so dohodnine med zakonskimi odbitki, ki jih morajo delodajalci plačati po nacionalni ali regionalni zakonodaji. Druge vrste odbitkov pokrivajo stroške načrtov zdravstvenega zavarovanja, pokojninskih skladov in plačil dolgov.
Zaposleni na plačo in na uro v mnogih državah običajno prejmejo plačilni list, v katerem so navedeni tako bruto plača kot neto plača za tekoče plačilno obdobje. Bruto plača je znesek denarja, ki ga je delodajalec plačal posamezniku, preden so bili odšteti zakonsko določeni odtegljaji in neobvezni odtegljaji. Neto plača je znesek denarja, ki ga zaposleni dejansko prejme. V nekaterih primerih delodajalci napačno izračunajo odtegljaje dohodnine in ob koncu davčnega leta prizadeti zaposleni lahko bodisi prejmejo davčno olajšavo bodisi prejmejo račun za zapadle davke.
Nekatere države imajo nacionalno zdravstveno službo in delavci financirajo ta program z zakonsko določenimi odbitki. Poleg tega se nacionalni pokojninski načrti pogosto financirajo z odbitki plač in nekatere države s temi plačili financirajo tudi programe zavarovanja za primer brezposelnosti. Za nekatere plače delavcev veljajo tako nacionalni kot regionalni odbitki, ki financirajo prekrivajoče se pokojninske programe in druge vrste načrtov, ki jih sponzorira vlada. Od delavcev, ki prejemajo napitnine ali provizije, se običajno pričakuje, da bodo prispevali k takšnim programom, a ker so njihove plače podvržene nihanju, se mnoge vladne agencije srečujejo s težavami, ko poskušajo pobrati denar od tistih, ki nimajo stalne plače.
Poleg odbitkov, ki so vezani na vladne programe, nekatere zakonske odbitke odredi sodišče. Na mnogih področjih imajo sodniki možnost odobriti zaplembo plače, ko upniki tožijo posojilojemalce, ki so zamujali s plačili dolga. Delodajalci morajo spoštovati sodno odredbo in poskrbeti, da se nekatere plače prizadetega zaposlenega pošljejo neposredno upniku. Nekateri ljudje z resnimi finančnimi težavami imajo na koncu več ločenih odbitkov, povezanih z dolgom, od vsake plače.
Poleg izterjave zapadlih dolgov imajo sodniki na številnih področjih pooblastila, da delodajalcem naložijo zakonsko odbitke, ko delavci odstopijo od svojih finančnih obveznosti. Posameznikom, ki ne plačajo preživnine ali preživnine, se pogosto znižajo plače. V nekaterih primerih se odbitki ustavijo, če se ti posamezniki strinjajo, da bodo v prihodnosti izpolnjevali svoje finančne obveznosti, v drugih primerih pa lahko sodnik naloži delodajalcu, naj neomejeno plače posameznika, da zagotovi pravočasno izplačilo.