Kaj so zakoni o piratstvu?

Danes je internet eden najpogostejših načinov, kako ljudje dobijo informacije, ki jih potrebujejo. Vendar pa je globalizirana narava tega komunikacijskega sistema zelo otežila uveljavljanje piratskih zakonov, katerih namen je zagotoviti ustvarjalcem vsebine zaščito pred tistimi, ki želijo nepošteno izkoristiti njihovega dela. Programska oprema za boj proti piratstvu, sistemi za poročanje o piratstvu in kampanje za izobraževanje javnosti o zakonih o intelektualni lastnini so se spremenili v najboljšo razpoložljivo obrambo pred tem zločinom.

V bistvu je piratstvo kršitev avtorskih pravic. Izraz se najpogosteje uporablja za elektronske ali avdiovizualne/medije. Najpogostejši primeri piratstva na spletu so spletna mesta, ki omogočajo nezakonit nalaganje glasbe, filmov in video iger. Pogosta težava je tudi programsko piratstvo, zlasti za drage programe, kot sta Microsoft® Office ali Adobe® Photoshop®.

V Združenih državah Amerike zakoni o piratstvu dovoljujejo do pet let zapora in 250,000 ameriških dolarjev (USD) denarne kazni. Soočite se lahko tudi s civilnimi kaznimi, ki lahko dosežejo na tisoče dolarjev, tudi če kopij niste zaračunali. Preprosto z deljenjem avtorsko zaščitene vsebine z drugimi ste preprečili zakonitemu lastniku, da bi pridobil s prodajo svoje intelektualne lastnine.

Žal je uveljavljanje zakonodaje o piratstvu zelo težko. Internet je preprosto prevelik, da bi bilo mogoče nadzorovati vsebino vsakega spletnega mesta. Poleg tega ima vsaka država nekoliko drugačno zakonodajo o piratstvu. Za pravilno uveljavljanje zaščite avtorskih pravic bi morali vedeti, iz katere države je bil lastnik spletnega mesta, ki razširja gradivo, in lokacijo osebe, ki nezakonito prenaša vsebino. Iskanje teh informacij, sledenje vseh vpletenih strani in čakanje na rezultate tožbe je običajno predrago in dolgotrajno, da bi bilo praktično.

Kljub temu še vedno obstajajo primeri, v katerih so zakoni o piratstvu uspeli preprečiti kršitve avtorskih pravic. Programska oprema Napster®, ki jo je ustvaril najstniški podjetnik Shawn Fanning, je bila na udaru kritik, ker je uporabnikom omogočila delitev vsebine svojih trdih diskov in milijonom ljudi omogočila brezplačen dostop do celotne knjižnice avtorsko zaščitenih pesmi. Podjetje so tožili Ameriško združenje snemalne industrije (RIAA), raper Dr. Dre in hard rock skupina Metallica. Tožbe so podjetje prisilile v stečaj, čeprav se je pozneje ponovno pojavilo kot vir za zakonite prenose MP3. RIAA je tožila tudi na stotine posameznih uporabnikov Napster®, ki so domnevno delili 1,000 pesmi ali več, čeprav so bili številni od teh primerov zaradi močne negativne reklame bodisi opuščeni bodisi poravnani z manjšimi zneski.