Vzajemni skladi z prednostnimi delnicami so naložbeni nosilci, ki vsebujejo izključno prednostne delnice, ki jih izdajajo družbe. Ti skladi so privlačni za ljudi, ki iščejo dohodek s svojimi naložbami, saj prednostni delniški vzajemni skladi izplačujejo redne dividende. Najbolj prednostni vzajemni skladi so zaprti skladi z omejenim številom delnic, ki vsebujejo delnice podjetij v določenem sektorju gospodarstva.
Družbe izdajajo dve vrsti delnic: navadne delnice in prednostne delnice. Obe delnici predstavljata lastniški delež v družbi, vendar imajo navadni delničarji glasovalno pravico, prednostni delničarji pa je nimajo. Prednostne delnice izplačujejo fiksne dividende, ki običajno presegajo spremenljive dividende, izplačane imetnikom navadnih delnic. Ko podjetja vložijo zahtevek za stečaj, lahko imetniki prednostnih delnic terjajo premoženje družbe pred navadnimi delničarji, slednji pa prejmejo denar le, če so vse terjatve prednostnih delničarjev že izpolnjene. Solventna podjetja ne izplačujejo dividend navadnim delničarjem, dokler vsi imetniki prednostnih delnic ne prejmejo dividend.
Večina vzajemnih skladov vsebuje različne delnice, obveznice in drugo blago. Posledično redni vzajemni skladi niso najbolj primerni za samo prednostne delnice. Zaprti prednostni vzajemni skladi vsebujejo določeno število delnic, vlagatelji pa lahko kupijo delnice sklada med prvo javno ponudbo (IPO). Po IPO vlagatelji ne morejo neposredno kupiti delnic sklada, lahko pa obstoječi delničarji delnice prodajajo na sekundarnem naložbenem trgu. Delnice trgujejo kot delnice, cene pa nihajo glede na ponudbo in povpraševanje in ne na vrednost osnovnih delnic.
Prednostne delnice pogosto izplačujejo visoke dividende in so privlačna alternativa podjetniškim obveznicam. Obveznice predstavljajo bolj konzervativno naložbo, saj je treba v stečaju podjetja imetnikom obveznic plačati pred imetniki prednostnih delnic. Večji zaslužek na delnicah kaže na večja tveganja, ki jih morajo prevzeti delničarji. Vzajemni skladi s prednostnimi delnicami so manj tvegani kot posamezne delnice, ker če bo eno podjetje bankrotiralo, bo le ta delnica izgubila vrednost v nasprotju s celotnim skladom.
Delnice prednostnih vzajemnih skladov se včasih izkažejo za bolj nelikvidne kot delnice drugih vzajemnih skladov, če delničarji ne najdejo kupcev, ki bi bili pripravljeni izenačiti povpraševano ceno. Ljudje z deleži v rednih vzajemnih skladih lahko delnice odkupijo tako, da jih prodajo nazaj družbi vzajemnih skladov. Vzajemni skladi s prednostnimi delnicami so tudi bolj nestanovitni kot drugi vzajemni skladi, saj skladi običajno vsebujejo le delnice iz enega sektorja gospodarstva. Ko se v določenem sektorju cene delnic dobro dvignejo, se zgodi nasprotno, če sektor deluje slabo.