Načela sporazuma so v bistvu dogovor pred sklenitvijo pogodbe med dvema strankama, ki pomaga orisati splošne točke in pogoje, ki jih je treba izpolniti v pogodbi. Če na primer ena stranka načrtuje najem nepremičnine od druge, se lahko združita, da se dogovorita o splošnih pogojih za najem. Na tem sestanku lahko stranki ustvarita poglavje sporazuma, ki določa splošne pogoje, ki jih je treba določiti. To se lahko nato uporabi kot načrt pri oblikovanju dejanske najemne pogodbe med obema strankama, na katero se lahko sporazum spremeni ali kako drugače prezre.
Namen poglavij sporazuma je določiti določena merila in pogoje, o katerih se je treba dogovoriti v pravno zavezujoči pogodbi. To je mogoče razumeti kot dogovor o nadaljnjem soglasju glede pogojev pogodbe. Jezik, uporabljen v sporazumu, je običajno in namerno nejasen, vendar opredeljuje glavne pogoje, ki jih je treba upoštevati. Na splošno se ta vrsta dokumenta ne šteje za pravno zavezujočega med obema strankama, razen če je v njem navedeno drugače.
Preprost primer te vrste pogodbe bi lahko nastal med dvema strankama, ki želita med seboj skleniti najem. Vsaka stranka se lahko zbere in razpravlja o splošnih pogojih, ki jih je treba navesti, in o kakršnih koli posebnih ali nenavadnih pogojih, ki bi morali biti del dejanske pravne pogodbe med njima. Ta faza načrtovanja se uporablja za ustvarjanje poglavij dogovora med obema stranema, ki zagotavljajo pričakovanja in informacije o tem, kaj vsaka stranka želi. Čeprav lahko to pripravijo sami, se za ustvarjanje dokumenta pogosto uporabljajo odvetniki in drugi zastopniki, ki zagotavljajo, da je čim bolj podroben.
Čeprav lahko poglavje sporazuma podpišeta obe strani, vključeni v pogodbo, ni pravno zavezujoč in pogojev, določenih v njem, običajno ni mogoče uporabiti za pravno pomoč. To je preprosto dokument, ki se uporablja v fazah načrtovanja pogodbe in deluje kot okvir za dejansko pravno zavezujočo. Glave sporazuma lahko postanejo del zavezujoče pogodbe, če se obe strani s tem strinjata. To je mogoče storiti v nekaterih primerih, ko so določeni pogoji v pogodbi natančno določeni, kar omogoča, da postane del zavezujoče pogodbe in da ti pogoji postanejo izvršljivi z zakonom.