Vitalni znaki so osnovni pokazatelji zdravja v medicini. Obstajajo štirje bistveni vitalni znaki – temperatura, pulz, dihanje in krvni tlak. Merjenje vitalnih znakov daje zdravstvenim delavcem pomembne informacije o zdravstvenem stanju pacienta. Nenavadni vitalni znaki lahko kažejo na obstoj večje ali manjše bolezni, kronične bolezni ali poslabšanje obstoječe bolezni. Vitalne znake v nenujnih razmerah preverjamo, ko bolnik sedi in je sproščen.
Temperaturo običajno merimo z ustnim termometrom, lahko pa termometre namestimo tudi v uho, anus ali pazduho. Normalna temperatura je 98.6 ° Fahrenheita (37 ° Celzija) z uporabo ustnega termometra. Ustna temperatura več kot 101 ° Fahrenheita (38 ° Celzija) pomeni, da ima bolnik vročino. Rektalne temperature so višje od ustne, vendar so rektalne meritve tudi najbolj natančne od vseh metod merjenja temperature.
Odčitavanje pulza se opravi tako, da kazalec in srednji prst položimo na glavno arterijo ali neposredno poslušamo srce. Najprimernejši način za to je uporaba radialne arterije na zapestju. Zdravnik ali medicinska sestra bosta štela utripe 15 sekund in to pomnožila s štirimi, da bo dobila meritev utripov na minuto. Normalen srčni utrip pri odraslih povzroči od 60 do 100 utripov na minuto. Nepravilen utrip je pogost, vendar lahko kaže tudi na težave s srcem.
Izmeriti je treba tudi bolnikovo dihanje. Na primer merjenje šteje vdihe na minuto, zdravstveni delavci pa to lahko storijo med merjenjem utripa. Normalni obseg vdihov je od 12 do 20 vdihov na minuto. Nenormalno število vdihov lahko kaže na pljučno bolezen.
Krvni tlak merimo z manšeto za krvni tlak, ki se ovije okoli pacientove nadlakti in se napihne. Manšeta meri krvni tlak v milimetrih živega srebra (mm Hg). Normalni krvni tlak je manjši od 90 mm Hg za diastolični tlak in manj kot 140 mm Hg za sistolični tlak.
Diastolični tlak je tlak, ki nastane, ko srce miruje, sistolični tlak pa je tlak, ki nastane, ko srce bije. Meritve krvnega tlaka se vzamejo z obeh rok. V nujnih primerih nizek sistolični tlak kaže, da je bolnik v šoku. Pogosto stanje hipertenzije ali visokega krvnega tlaka se diagnosticira, ko je sistolični tlak nad 140 mm Hg in diastolični tlak nad 90 mm Hg.