Vishnu ali Visnu je eden od treh primarnih bogov v hindujski religiji. V hindujskem pojmovanju cikličnega kozmosa ima Višnu vlogo ohranjevalca in je v Rig Vedi, starodavnem hindujskem ustnem besedilu, opredeljen kot »presevalec«. Kot pove že ime, Višnu prežema vse in ohranja kozmos tako, da večkrat preide na zemljo, da bi rešil neko dilemo kozmičnih razmerij. Obstaja več shem, ki podrobno opisujejo število in naravo Višnujevih “prehodov navzdol”, znanih kot Avatara, ali avatarjev v angleščini. Najpogostejša od teh shem in tista, ki bo našteta tukaj, je deset Višnujevih avatarjev. Ti so naslednji:
1) MAISYA – riba
2) KACCHAPA – morska želva
3) VARSHS – merjasec
4) NARASIMHA – človek-lev
5) VAMANA – škrat
6) PARASURAMA – duhovnik, ki ubije nekaj zlih bojevnikov
7) RAMA – popoln človek, utelešenje Dharme in protagonist Ramayane
8) KRSNA – znan tudi kot Krišna, temni gospodar
9) BUDA – lik miru in neškodljivosti ali ahimsa
10) KALKI – tisti, ki šele prihaja
Ti Višnujevi avatarji prihajajo skozi milijone let, saj je časovni razpon v hindujski kozmologiji morda najbolj obsežna od vseh religij. Vsak od avatarjev Višnuja ima določen namen, njihove zgodbe pa so povezane s številnimi verskimi miti, od katerih nekateri prevzamejo svojo identiteto kot pomembna verska besedila. Ramayana, na primer, je verjetno najbolj brano besedilo v Indiji. Ramayana pripoveduje zgodbo o Rami in njegovi ženi Siti. Šteje se, da prikazujejo ideal moške in ženske identitete in vedenja v smislu verske in družbene pravičnosti. Njuna zgodba je romantika in pustolovščina, skozi potek drame pa sta Rama in Sita sposobna prikazati idilično vedenje s svojimi dejanji, besedami in interakcijo drug z drugim kot mož in žena.
Zgodbe drugih Višnujevih avatarjev imajo morda manj verskega in družbenega pomena, vendar so enako zabavne in vznemirljive. Kacchapa, morska želva, je pridobila »nektar nesmrtnosti« ali amrtam z dna morja in tako rešila dan za polbogove. Buda, kot je bil vključen v hindujsko teologijo, se obravnava kot dober in slab. V hinduizmu ga pogosto obravnavajo kot Višnujevega avatarja, ki je, čeprav je učil dragoceno lekcijo o neškodljivosti, na splošno napačen v svoji filozofiji, tj. budizmu. Njegova filozofija pa hinduizma ni prekinila preveč resno, saj je demone v svetu prepričal v to napačno filozofijo in jih tako zapeljal na stranpot, kar se je spodobilo, ker so bili demoni. Morda bo v drugem primeru verske dvomljivosti Kalki, v skladu z opisom desetih avatarjev Višnuja, sčasoma rešil dan za hinduizem v Indiji tako, da bo pobil vse muslimane.
Narasimha, še en priljubljen Višnujev avatar, ima precej zanimivo zgodbo. Kot pravi zgodba, je človek z imenom Hiranyakashipu namesto Višnuja častil Brahmo, ker je zadnji Višnujev avatar, Varaha, ubil njegovega brata Haranyaksha. Za svoje čaščenje je Hiranyakashipu prejel dobrot od Brahme, da ga ni mogel ubiti znotraj ali zunaj, človek ali žival, na tleh ali na nebu, niti podnevi ali ponoči. Na njegovo jezo je bil Hiranyakashipujev sin Prahlada Višnujev bhakta in nekega dne se je odločil, da svojega sina zaradi te nadloge ubije. Prahlado pa je zaščitil Višnu, ki se je prekrižal kot polčlovek, pol lev Narasimha. Narasimha je ob mraku ubil hudobnega Hiranyakashipuja na pragu vrat, tako da ga je dal čez koleno in ga prepolovil.
Krišna je najbolj znan Višnujev avatar in je predmet verskega podteksta, imenovanega Bhagavad Gita, ki je del večjega verskega besedila, znanega kot Mahabharata. Krišna ima poseben pomen za bhakte Krišne, vključno s privrženci gibanja Hare Krišna. Medtem ko hkrati pripisujejo pojmu avatarjev Višnuja, bhakte Krišne menijo, da je Krišna višji in pomembnejši od Višnuja.