Obstaja več vrst argumentov, eden najpogostejših pa so deduktivni argumenti. Deduktivni argumenti so tisti, ki vsebujejo niz povezanih trditev, ki v celoti dokazujejo ali vzpostavljajo sklep.
Takšne deduktivne argumente je mogoče napadati na dveh različnih frontah: 1) postavljajo pod vprašaj premise samega argumenta, 2) postavljajo pod vprašaj strukturo argumenta, natančneje, da sklep ne izhaja iz premise.
To nam pušča štiri različne možnosti za vsak deduktivni argument:
Neveljavna in neutemeljena: vsaj ena premisa je napačna in sklep ne izhaja iz premise. Primer: vsi sateliti GPS so postavljeni pod vodo.
Vse, kar je pod vodo, postane mokro.
zato so sateliti GPS suhi. Neveljavno: premise so lahko resnične, vendar zaključek iz njih ne izhaja. Primer: Mangostin je sadje.
Mangostin je vijolične barve.
Zato so vsi sadeži vijolične barve. Veljaven, vendar neutemeljen: sklep izhaja iz premise, vendar je vsaj ena od premis napačna. Primer: Vsa umetniška gibanja so se začela v Indiji.
Bauhaus je bilo umetniško gibanje.
Zato je Bauhaus začel v Indiji. Zvok: vse premise so resnične in zaključek izhaja iz premis. Primer: naložbene strategije so lahko dobičkonosne.
“Dogs of the Dow” je naložbena strategija.
zato je strategija »Dogs of the Dow« lahko dobičkonosna.
Upoštevajte, da je v vseh štirih zgornjih primerih sklep lahko resničen. Tudi neveljaven in neutemeljen argument ima lahko kot zaključek resnično izjavo – le v tem, da sklep morda ne izhaja iz premise, ali da premise, na katerih temelji sklep, niso resnične. Predstavljajmo si na primer ne-sequitor, ki je nezdrav in neveljaven, vendar je sklep resničen:
non-sequitor: Prekletstvo Bambina se nikoli ne bo končalo.
Sputnik je lansirala Kitajska.
Zato je en-passant poteza v šahu.
Tudi sami argumenti niso niti resnični niti napačni, presojati jih je treba po njihovi veljavnosti in utemeljenosti. Trditve znotraj argumenta, namreč premise in zaključek, so lahko resnice in neresnice.