Države po svetu pogosto zaračunavajo uvozne dajatve ali carine, ko se blago uvaža v državo iz druge države. Obstaja več razlogov, zakaj so uvozne dajatve običajna praksa, na primer za zagotavljanje vira prihodka za vlado, za zaščito domačih izdelkov ali za preprečevanje uvoza določenih izdelkov. Posledično uvozne dajatve na splošno spadajo v eno od treh kategorij – dajatve, ki ustvarjajo prihodek, zaščitne ali prepovedne. Znesek, ki ga država zaračuna za uvoz blaga, bo v veliki meri odvisen od razloga za tarifo.
Čeprav je svet postal veliko bolj mednarodni trg, vsaka posamezna država še naprej sprejema zakonodajo in podpira politike, ki zagotavljajo prihodke državi in ščitijo izdelke, proizvedene v državi. Ko je blago uvoženo v tujo državo, mora najprej prestati carino. Eden od namenov zahteve za prehod vsega blaga skozi carino je zagotoviti, da so vse uvozne dajatve pobrane, preden se lahko blago nadaljuje v državo. Edini način, da se izognete uvoznim dajatvam, je tihotapljenje blaga v državo, ki je seveda nezakonita.
Tarife, ki ustvarjajo prihodek, so običajna praksa po vsem svetu. Prihodkovna tarifa je običajno dajatev, določena za blago, ki temelji bodisi na vrednosti blaga bodisi na ceni za določen izdelek, ki je namenjena le kot vir dohodka za državo. Uvozne dajatve so na splošno razumne glede na vrednost uvoženega blaga in se pogosto določijo s sporazumom med več državami.
Po drugi strani so protekcionistične uvozne dajatve namenjene zaščiti domačih izdelkov. Z zaračunavanjem visoke tarife za določeno blago, ki vstopa v državo, običajno poveča verjetnost, da bodo potrošniki kupili domači ekvivalent, saj tarifa podraži uvoženi izdelek. V državah, kjer se otroško delo uporablja, na primer za proizvodnjo izdelkov po bistveno nižjih stroških, je edini način, da konkurenčne države zaščitijo svoj domači proizvod, uvedba visokih uvoznih dajatev pri uvozu tega blaga.
Manj pogosto uporabljena prepovedna tarifa, kot pove že ime, je namenjena prepovedi uvoza blaga. Zaradi različnih političnih razlogov je pogosto lažje uvesti izjemno visoke uvozne dajatve za izdelek, kot pa poskušati izdelek v celoti prepovedati. Če je tarifa dovolj visoka, bo imela enak učinek kot prepoved.