Upori so električne naprave, ki upravljajo pretok toka skozi vezje in ustvarjajo padec napetosti med dvema točkama. So nujen del večine sodobne elektronike. Zanašajo se na nekaj, kar se imenuje Ohmov zakon, ki trdi, da je napetostni premik ali potencialna razlika med dvema koncema prevodnika sorazmerna s tokom, ki se premika skozi prevodnik. Kot formula je Ohmov zakon običajno napisan V=IR, pri čemer V predstavlja napetost, I tok v amperih in R vrednost upora v ohmih.
Pomembno je priznati, da je Ohmov zakon namenjen obravnavanju tega, kar bi lahko poimenovali idealni upori, ki ne morejo obstajati v resničnem svetu. Ohmov zakon torej približa dogajanju v resnici, vendar je v skoraj vseh primerih približek dovolj blizu resnični vrednosti, da bi ga lahko obravnavali, kot da bi bil natančen. Razlog, da upori v resničnem svetu ne morejo delovati popolnoma v skladu z Ohmovim zakonom, je v tem, da v kateri koli situaciji vrsta spremenljivk, vključno z zunanjo toploto, zunanjim popačenjem in hrupom okolice, natančno vpliva na pretok toka skozi upor.
Obstaja pet glavnih vrst uporov, od katerih je vsak narisan drugače na shemi. Upori s fiksno vrednostjo so predstavljeni s preprostim cik-cak, spremenljivi so cik-cak s puščično črto skozi njo pod diagonalnim kotom, potenciometri so cik-cak pravokotno na puščično črto, termistorji so cik-cak z črta, ki se giblje diagonalno in se konča v ravni črti, foto upor pa predstavljata dve kotni in puščični črti, ki kažeta proti cik-cak. Fiksne in spremenljive vrste imajo najširšo uporabo in jih najdemo v večini elektronskih naprav.
Fiksni upori so preprosto osnovni upori z vrednostjo upora, ki je ni mogoče spremeniti. Spremenljivi upor je preprost upor, vendar se lahko njegova vrednost nastavi s krmilnikom. Potenciometer je vrsta spremenljivega upora. Termistorji imajo spremenljivo vrednost upora, ki se prilagaja glede na temperaturo; lahko se uporabljajo v elektronskih termostatih in tudi v številnih televizorjih. Foto upori prilagodijo svoj upor glede na to, koliko svetlobe pride v stik z njimi in so uporabni za stikala, ki se aktivirajo s svetlobo.
Vrednost upora je običajno podana z vrsto barvnih pasov na njegovi površini. V večini primerov so štirje barvni pasovi. Prva dva pasova predstavljata osnovno vrednost upora kot dvomestno število, tretji pas daje množitelj, četrti pas pa označuje toleranco. Upori, ki zahtevajo večjo natančnost v svoji vrednosti, imajo pet pasov, pri čemer prvi trije predstavljajo upor kot trimestno število, četrta in peta vrstica pa predstavljata množitelj oziroma toleranco.
Branje upora se na začetku morda zdi zapleteno, vendar je pravzaprav precej enostavno. Najprej moramo vedeti, kaj pomenijo barve. Kot številke vrednosti upora so:
Črna 0 Rjava 1 Rdeča 2 Oranžna 3 Rumena 4 Zelena 5 Modra 6 Vijolična 7 Siva 8 Bela 9
Preostale barve, zlata in srebra, se ne uporabljajo za vrednosti odpornosti. Kot množitelji predstavljajo barve:
Črna x1 Rjava x10 Rdeča x100 Oranžna x1,000 Rumena x10,000 Zelena x100,000 Modra x1,000,000 Vijolična x10,000,000 Zlata x0.10 Srebrna x0.01
Nazadnje so tolerančne vrednosti:
Rjava 1% rdeča 2% zelena 0.5% modra 0.25% vijolična 0.10% siva 0.05% zlato 5% srebro 10%
Nobena barva ne predstavlja 20%.
Torej, če so pasovi upora oranžno-zeleno-oranžno-zlati, potem vemo, da je njegova upornost 35,000 ohmov s toleranco plus ali minus 5%. Podobno, če je pasovno rjavo-rdeče-rumeno-rjavo-modro, vemo, da je upor 1,240 ohmov s toleranco plus ali minus 0.25%. Danes vse pogosteje imajo te naprave poleg barvne kode ali namesto nje tudi številčne vrednosti za njihovo odpornost in toleranco. Dva zgornja primera bi bila zapisana kot 35k 5% oziroma 1.24k ,25%. Nekatere evropske različice uporabljajo ‘k’ namesto decimalne točke, pri čemer je drugi primer namesto tega prikazan kot 1k24 .25%.