Ukazi Linuxa so navodila, ki se izdajo v ukazni vrstici, ko delate pod operacijskim sistemom Linux, znanim kot distribucija, »distro« ali »okus«. Ukaze si lahko predstavljamo kot ukaze, ki se dajo operacijskemu sistemu ali programskemu programu, ki se izvaja pod sistemom, da ga prisili, da nekaj naredi ali ga prisili, da preneha z nečim, na primer zagon procesa. Lahko rečemo, da so ukazi Linux neke vrste jezik, prek katerega lahko oseba komunicira s programsko opremo in celo nadzoruje strojno opremo.
Črke, številke in simboli se uporabljajo v različnih kombinacijah za oblikovanje ukazov Linuxa, ki lahko izvajajo naloge, kot so spreminjanje ravni izvajanja ali ustvarjanje, brisanje, spreminjanje in kopiranje datotek in imenikov. Ukazi Linuxa se uporabljajo za ustvarjanje in upravljanje uporabnikov v večuporabniškem sistemu, dodajanje in upravljanje lokalnih in omrežnih tiskalnikov, nadzor omrežnih vmesnikov, nastavitev datuma in časa ter ponovni zagon ali zaustavitev sistema. Delo v ukazni vrstici Linuxa ne vključuje uporabe miške, kot je to običajno pri delu z grafičnim uporabniškim vmesnikom (GUI). Običajno sta vidni le dve barvi – barva ozadja in barva besedila – in ni prostora za napake, ki so lahko uničujoče za sistem, če uporabnik deluje kot korenski operater.
Za razliko od nenamernega klika na ikono v večini primerov lahko napaka pri izdajanju ukazov Linux povzroči sporočila o napakah ali neželena presenečenja. Sporočila o napakah se lahko pojavijo, ko je storjena napaka, ki je sistem ne razume. Čeprav bo nenamerni klik na ikono še vedno odprl program, če vse deluje pravilno, napake v sintaksi ukazov Linuxa morda ne boste razumeli. Na primer, ukaza »cd«, ki operaterju omogoča spreminjanje imenikov, ne bomo razumeli, če je napačno vpisan kot »cf«. Ukaz “rm -f”, ki se uporablja za prisilno brisanje ali odstranitev datoteke, če je vtipkan pomotoma, lahko povzroči izgubo podatkov.
Mnogi ukazi so enaki ali podobni ukazom Unix, ker so vse distribucije Linuxa sistemi, ki temeljijo na Unixu. Na primer, ukaz “ls” navede vse datoteke v trenutnem imeniku, “pwd” pa natisne delovni imenik v sistemu Linux in Unix. Ukazi ne smejo biti samo črkovani pravilno, ampak morajo biti v pravilni veliki črki, ker je Linux sistem, ki občutljiv na velike in male črke. Obstaja veliko ukazov, ki jih je treba uporabiti za popolno upravljanje sistema brez uporabe GUI. Ne samo, da se je treba naučiti ukazov, naučiti se je treba tudi argumentov, ki jim je mogoče in včasih jih je treba posredovati, skupaj z znanjem, kako zahtevati meni pomoči znotraj sistema.
Razlog, zakaj je pomembno delati z ukazi Linuxa tudi pri izvajanju distribucije z naprednim sistemom Windows, je v tem, da določenih administrativnih nalog ni mogoče učinkovito ali sploh izvajati, razen v ukazni vrstici. Osnovnih ukazov za Linux se lahko naučite iz vadnic, ki so brezplačno na voljo na internetu in iz knjig na to temo. Ta naročila dejansko upravljajo sistemu, zato je zelo pomembno, da uporabniki pred pritiskom na enter pregledajo, katera naročila se izdajajo. Uporabnik root ima popoln nadzor nad sistemom. Izdajanje ukazov, ki niso popolnoma razumljeni ali so zlorabljeni, lahko uniči celovitost celotnega sistema.