Kaj so transakcije spletnih storitev?

Transakcije spletnih storitev so naročila za izvajanje niza nalog za uporabnika prek interneta. Mnoge od teh transakcij so povezane s poslovanjem, na primer, ko nekdo nekaj naroči prek spleta, vendar to ni nujno tako. Vključevali bi lahko tudi zapletene poizvedbe v bazi podatkov in druge dejavnosti. Standardizirani protokoli so na voljo za uporabo v transakcijah spletnih storitev, ki zagotavljajo nemoteno delovanje.

Pri transakcijah spletnih storitev je treba izvesti več nalog ali pa se celoten postopek prekine. Na primer, v e-trgovini, če uporabnik interneta odda naročilo za nov prenosnik in torbico, to sproži transakcijo spletnih storitev, pri kateri se ta zahteva pošlje prodajalčevemu strežniku. Strežnik nato zahteva način plačila. Tako naročilo kot plačilo morata potekati, da trgovec izpolni naročilo; kupci nočejo plačati za nekaj, kar ne prispe, trgovci pa nočejo poslati nečesa, za kar niso bili plačani.

To je lahko zapleten proces, transakcije spletnih storitev pa poenostavijo postopek z uporabo vrste korakov. Ti koraki omogočajo strežnikom, da pošljejo informacije in zahteve, potrdijo, da informacije prehajajo in se nato zavežejo k dokončanju transakcije. Ko gre kaj narobe, celotna transakcija ne uspe, uporabnik pa prejme napako. To je lahko nekaj, kot je obvestilo, da vnesete novo številko kreditne kartice ali preverite naslov, ali pa je to obvestilo, da se obrnete na drugo stranko in odpravite težavo z naročilom.

Ni dovolj, da transakcije spletnih storitev potekajo nemoteno in pravilno. Običajno morajo biti tudi varni. Uporabniki ne želijo razkriti zasebnih finančnih ali kontaktnih podatkov, ker bi lahko postali ranljivi. Tako je treba transakcijo tudi kodirati, da zaščiti podatke in omeji dostop do njih. Na voljo so različne metode kodiranja z različnimi stopnjami varnosti, spletna mesta pa lahko prikažejo obvestilo, ki zagotavlja informacije o varnosti in zaupnosti transakcij.

Transakcije spletnih storitev se lahko uporabljajo tudi kot orodje za zlorabo pri napadu z zavrnitvijo storitve, pri katerem napadalec strežniku pošlje več zahtev za preobremenitev. Programske rutine za obdelavo transakcij spletnih storitev morajo to tveganje upoštevati in razviti protokol za obravnavo sumljivih, ponavljajočih se in nenavadnih transakcij. Cilj običajno vključuje blokiranje lažnih transakcij, hkrati pa omogočanje zakonitim transakcijam, da pridejo do njih, s čimer se prepreči napad z zavrnitvijo storitve, da bi uničil strežnik in povzročil prekinitev.

SmartAsset.