T pomožne celice proizvajajo th2 citokine, ki pomagajo pri splošni funkciji človeškega imunskega sistema. Citokini Th2 so sporočilni proteini, ki vključujejo interlevkine 4, 5, 10 in 13. Interlevkeni – drugo ime za citokine – so ključni pri proizvodnji protiteles, interakcijah belih krvnih celic in telesnih protivnetnih odzivih.
Citokine na splošno lahko proizvajajo glialne celice živčnega sistema ali celice imunskega sistema. Te beljakovine, ki jih izločajo celice, so kanali za komunikacijo med celicami v telesu. Ko telo sprosti citokine, lahko krožijo ali se premikajo neposredno v tkivo. Bele krvne celice v imunskem sistemu ustvarjajo in distribuirajo th2 citokine.
Pomožna celica th2 specifično izloča th2 citokine. T pomožne celice igrajo pomembno vlogo v telesu, ker usmerjajo in nadzorujejo različne celice in odzive za boj proti vdorom organizmov, kot so bakterije. Timusna žleza hrani celice pomočnice. Th2 celice nadzorujejo B-celice, ki so bele krvne celice, ki tvorijo protitelesa, ki napadajo nalezljive patogene zunaj celic. Ko se th2 citokini sprostijo, locirajo imunske celice po telesu in se nato vežejo na te celice in sprožijo specifične imunske odzive.
Imunski citokini so lahko th1 ali th2, obe vrsti pa se razlikujeta na nekaj pomembnih načinov. Najbolj očitna razlika je v tem, da th1 citokine proizvajajo th1 pomožne celice, v nasprotju s th2 pomožnimi celicami. Pomembno je tudi, ali napadajoči virus ali bakterija vdrejo v celice ali zunaj njih, saj znotrajcelični napadalci ponavadi sprožijo th1 citokinske odzive, medtem ko zunanji povzročitelji kličejo na odzive th2 citokinov. Kot taki th1 citokini aktivirajo bele krvne celice, imenovane makrofagi, znotraj tkiv. Nasprotno pa citokini th2 aktivirajo protitelesa v tako imenovanem humoralnem imunskem odzivu in ta vrsta odziva se bo najverjetneje pojavila, ko je koncentracija vdorne snovi visoka.
Citokini se imenujejo tudi interlevkini, različni interlevkini pa delujejo skupaj, da uravnotežijo občutljive imunske odzive telesa. Nekateri interlevkini th2 spodbujajo telo k tvorbi protiteles in interakciji z belimi krvnimi celicami, kot so interlevkini 4, 5 in 13. Drugi spodbujajo tvorbo samih sebe in drugih th2 citokinov, kot je interlevkin 4. Nekateri th2 citokini tudi zavirajo določene celice th1 in citokinske aktivnosti in tako zagotavljajo ravnovesje – interlevkin 10 je primer. Interlevkin 10 pomaga tudi pri protivnetnih alergijskih odzivih imunskega sistema.
Medtem ko t pomožne celice in njihovi citokini na več načinov koristijo ljudem, se lahko v nekaterih primerih izkažejo tudi za škodljive. Če ti delci pretirano reagirajo in postanejo preobčutljivi na celo neškodljive snovi, lahko pri posamezniku povzročijo alergijske bolezni, kot je atopija. Nasprotno pa lahko nekatere invazivne snovi poškodujejo celice pomočnice in njihove citokine ter tako negativno vplivajo na celoten imunski sistem. Virus HIV je morda najbolj razvpit tak patogen.