Tankoplastni tranzistorji so tranzistorji, ustvarjeni z odlaganjem plasti polprevodniških materialov kot tankih filmov na nekakšen substrat, da tvorijo tranzistorje z učinkom polja. Običajno je substrat tranzistorja sam polprevodniški material tranzistorja. Pri tankoslojnih tranzistorjih pa je substrat neprevoden in služi le za podporo filmom, ki sestavljajo fizično strukturo tranzistorjev. Pogosto so ti substrati izdelani iz stekla ali podobne vrste stabilnega kompozita. Tankoplastni tranzistorji se uporabljajo skoraj izključno v digitalnih zaslonih, ki se uporabljajo za računalnike, televizorje in podobne naprave.
Ko se uporablja za zaslone, substrat za tankoplastne tranzistorje služi kot zadnja stran zaslona in je sam po sebi zgrajen iz več plasti. Plasti na substratu običajno vključujejo izolacijski sloj, polarizacijski sloj in nato stekleno plast. Na ta sloj so dodane zadnje elektrode za zaslon ter vrsta vodoravnih in navpičnih ukaznih vrstic, ki bodo uporabljene za aktiviranje tankoslojnih tranzistorjev. Nato se dodajo sami tranzistorji.
Serija filmov je nameščena na substrat na določenih mestih za konstruiranje tranzistorjev. Najprej se položi tanek film električno nabitega polprevodniškega materiala, ki tvori telo tranzistorjev. Nato je na določenih mestih, ki so električno napolnjena nasproti prve plasti, položen še en polprevodniški film. Nato se doda film, ki deluje kot dielektrik, ki preprečuje neposredno prevajanje toka skozi tranzistorje, vendar omogoča prehod elektromagnetnih polj. Na koncu se doda še ena plast polprevodnika, ki je napolnjena tako, da se ujema s plastjo, ki tvori telesa tranzistorjev.
Ko so tranzistorji v celoti izdelani na substratu, se doda vrsta majhnih kovinskih kontaktov, ki povezujejo operativne dele tranzistorjev z vodoravnimi in navpičnimi ukaznimi vrsticami, ki so že prisotne na substratu. Za dokončanje oblikovanja zaslona se doda trda plast polimera, ki ji sledi sprednja elektroda. Nazadnje je dodana maska RGB, ki omogoča prikaz barv na zaslonu, sledita še ena plast stekla in še ena polarizacijski sloj.
Dokončan zaslon deluje tako, da aktivira tankoslojne tranzistorje skozi ukazne vrstice. Ko začnejo prevajati, tranzistorji ustvarijo elektromagnetno polje, ki v interakciji s preostalim substratom ustvari vrsto barvnih luči, ki služijo kot slikovne pike zaslona. Običajno imajo tankoslojni tranzistorski zasloni s tekočimi kristali (TFT LCD) en tranzistor za vsako barvo v vsaki slikovni piki. Ti tranzistorji, ki so zelo hitri in stabilni ter za delovanje zahtevajo zelo majhne količine energije, omogočajo tanke, lahke in vzdržljive zaslone z visoko hitrostjo osveževanja in jasno ločljivostjo med posameznimi slikovnimi pikami.