Stroški informacij so stroški, ki jih ima posameznik ali podjetje med zbiranjem informacij za pomoč pri finančni odločitvi. Če so ti stroški dovolj pomembni, lahko to vpliva na dobičkonosnost podjetja ali na pravilnost nakupa potrošnika. Zato morajo podjetja in potrošniki stroške informacij obravnavati kot del mejnih stroškov, ki jih ustvarijo vsakič, ko sprejmejo odločitev. Primeri teh stroškov, ki so znani tudi kot stroški iskanja, vključujejo posameznika, ki najame finančnega načrtovalca za pomoč pri naložbah ali podjetje, ki najame svetovalno podjetje za pomoč pri nekaterih vidikih njihovega poslovanja.
V poslovnem svetu lahko sprejemanje pravih odločitev naredi razliko med tem, da postanete titan industrije in končate na odpadu podjetja. Zaradi tega morajo podjetja poskrbeti, da bodo opravila potrebno skrbnost vsakič, ko se lotijo morebitne pobude. Podobno morajo posamezni potrošniki poskrbeti, da zberejo čim več informacij, ko opravijo velik nakup ali se odločijo za vlaganje svojega denarja. Vsa ta prizadevanja za pravilno izbiro lahko povzročijo znatne stroške informacij.
Številni stroški informacij so oprijemljivi in jih je enostavno izmeriti. Svetovalna podjetja uporabljajo številne velike korporacije, ki želijo imeti na razpolago strokovno znanje podjetij, kadar koli se je treba odločiti. Ljudje, ki najamejo finančne načrtovalce, v bistvu plačujejo za informacije, ki jih sicer morda ne bi poznali. Te stroške je treba upoštevati vedno, ko se pojavijo.
Obstajajo tudi druge vrste informacijskih stroškov, ki jih je težje opaziti, vendar so lahko prav tako pomembni. Na primer, čas, porabljen za zbiranje informacij, je lahko na svoj način drag, tudi če nima priložene konkretne denarne vrednosti. Če si podjetje vzame preveč časa za sprejemanje odločitev, se lahko vrednost možne izbire v vmesnem času zmanjša ali pa bi lahko drugo podjetje stopilo in zgrabilo priložnost. Ker je temu tako, je lahko preveč zbiranja informacij včasih dejansko škodljivo.
To ne pomeni, da podjetja ali potrošniki pri odločanju ne bi smeli zbirati informacij. Ključno je najti dragocene informacije. Če so informacije dovolj dragocene, se jih splača plačati. Poskus izmeriti stroške informacij na enak način kot vse druge merljive stroške je nekoliko težak, vendar je to proces, ki bi ga morali sprejeti odločevalci.