Čelna očesna polja (FEF) so področja čelne skorje, ki so odgovorna za usklajevanje hitrih očesnih gibov kot odziv na vidne dražljaje. Nahajajo se v predelu možganov, znanem kot premotorna skorja, s številnimi povezavami z drugimi deli možganov za hitro obdelavo in odzivanje na senzorični vnos. Raziskave čelnih očesnih polj zagotavljajo pomembne informacije o vidu in zaznavanju ter lahko pomagajo raziskovalcem razumeti, kaj gre narobe pri nekaterih ljudeh, ki imajo težave z vidom, povezane z gibanjem oči.
To področje možganov sproži sakadično gibanje oči, zelo hitro obliko gibanja kot odziv na zunanje dražljaje. Ko ljudje berejo, sunkovito dvignejo oči, da bi videli nekaj čez sobo, ali premikajo oči, da bi sledili nečemu zanimivemu, kot je bežeči jelen, sprednja očesna polja usklajujejo gibe oči, potrebne za izvajanje teh nalog. To zahteva visoko stopnjo prefinjenosti, saj morajo biti možgani sposobni hitro razvrščati dražljaje po pomembnosti, da najdejo pomembne vizualne informacije. Spremljati mora tudi položaj telesa v prostoru, da bi ugotovil, kako premikati oči, da bi sledili predmetu, ki nas zanima.
Povezave med čelnimi očesnimi polji in drugimi deli možganov omogočajo možganom, da obdelajo vizualne informacije, dodelijo prioritete predmetom v vidnem polju in se odločijo, kako se bodo nanje odzvali. To se zgodi v delcih sekunde, saj se morajo ljudje skoraj takoj odzvati na dražljaje. Počasen odziv je lahko nevaren, na primer, če se voznik ne odzove hitro na nasproti vozeči avtomobil na napačnem pasu.
Pozornost lahko posredujejo tudi čelna očesna polja. Presejajo dohodne podatke, da ugotovijo, kateri dražljaji zahtevajo takojšnjo vizualno pozornost, da zberejo več podrobnosti ali dokončajo nalogo. To določa, v katero smer se premikajo oči. Možgani morajo nenehno tehtati nove dohodne informacije, da se odločijo, kako preusmeriti pozornost kot odziv na spreminjajoče se okolje. Te informacije lahko sodelujejo tudi z drugimi sistemi v telesu, da sprožijo ustrezne odzive na dražljaje, na primer pomikanje, ko nekdo vidi izstreljeno pištolo.
Napake z nevrološkimi potmi, ki vodijo do in iz čelnih očesnih polj, se lahko pojavijo kot posledica poškodbe možganov ali prirojenih težav. Bolniki imajo lahko težave pri osredotočanju in obdelavi vizualnih informacij. To lahko oteži odzivanje na dražljaje; na primer, pacient morda ne bo mogel slediti gibanju osebe ali predmeta po sobi. Prav tako je lahko vizualno iskanje težje brez polno delujočih sprednjih očesnih polj.