Jezikoslovje ali preučevanje narave in strukture človeškega govora je mogoče razdeliti na teme. Ena takih pododdelkov, pragmatika, opisuje odnos stavkov do okolja, v katerem se pojavljajo; ena pogosta vrsta razmerja je znana kot “sosednji pari”. V tem razmerju predlagana misel ali vprašanje, znano kot prvi obrat, zahteva določeno vrsto odgovora, izbranega na podlagi logike in toka – to je drugi obrat. Ta odgovor običajno tesno sledi prvemu zavoju. Poleg tega prvi zavoj omejuje izbiro smiselnih odgovorov, podanih v drugem zavoju.
Sosednji pari prevzamejo različne okuse. Tu je pozdravni par, v katerem Billy vpraša, kako je Suzie, in na kar odgovori: “V redu.” Raznolikost vprašanj je, da Jackie sprašuje, kaj je za večerjo, njena mama pa odgovori: “Meatloaf.” Theresa zahteva, da z uporabo obrazca za pritožbo sosednjega para ve, zakaj je Geraldo pojedel njeno čokoladico, njen brat pa je odgovoril, da tega ni storil. Druge vrste sosednjih parov vključujejo vabilo, vabilo in ocenjevanje.
Pri ocenjevanju sosednjih parov Joe želi vedeti, kako deluje materin avto, odkar je vstavil nov alternator. Jasno je, da mora med pobudnikom in respondentom obstajati tisto, kar se imenuje ozemljitev, da bi spodbudili sosednje pare. Tujci si lahko delijo utemeljenost ali skupnost, vendar le na zelo omejen način. Podjetnik se lahko vpraša: “Kako vam lahko pomagam?” V brivnici v tujem mestu je vreme nenadoma zelo pomembno, kar vodi v sosednji par vprašanj.
Včasih prvi zavoj v sosednjem paru izzove odgovor šele po tem, kar imenujemo »znatna tišina«. Premor med nosečnostjo lahko kaže na odpor anketirane strani, da bi se strinjal s premiso. Za ponazoritev, mladenič povabi mlado damo, da si ogleda njegovo zbirko kovancev v njegovem samskem stanovanju. Za sekundo se ustavi, preden odgovori z izjavo, da tega ne more storiti. Morda bo podan odgovor, ki se sliši verjeten, vendar mladenič ni upal.
Takšen premor nakazuje, da bo takoj naslednji odgovor »odločen«. Anketiranec je potreboval čas, da je razmislil o verjetnem izgovoru. To lahko spodbudi pobudnika, da ustvari dodatne sosednje pare, da razjasni pomen njegovega prvega prizadevanja. Poleg zgolj pridobivanja vpogleda v razmišljanje anketiranca se včasih uporablja obsežna in subtilna uporaba sosednjih parov z mero čustvenega pritiska, da se premagajo nepredvideni odzivi.