Sočasna pooblastila so pooblastila, ki jih imajo tako zvezna vlada kot zvezne države ali province, ki sestavljajo federalistični narod. Obstajajo, ker imajo države in zvezne vlade podobne potrebe. Oba morata običajno varovati ljudi, podpirati svoja gospodarstva in kaznovati storilce.
Eden najpogosteje citiranih primerov sočasne moči je obdavčitev. V Združenih državah lahko zvezna vlada obdavči svoje državljane, države pa lahko obdavčijo svoje rezidente. To pomeni, da bo ena oseba plačala tako zvezno dohodnino kot davke na dohodek, ki jih naloži država, v kateri oseba živi. Državne in zvezne vlade nato porabijo denar za plačilo vladnih potreb in storitev.
Druga sočasna pooblastila vključujejo pooblastilo za gradnjo cest, ustanavljanje nižjih sodišč, izposojanje denarja, ustvarjanje in izvrševanje zakonov ter čarterske banke in korporacije. Te pristojnosti se lahko razlikujejo glede na državo. V primerih, ko so zakoni, ki so jih ustvarile države, v nasprotju z zvezno zakonodajo, se morajo države uskladiti z zveznim zakonom. Države, v katerih so sočasna pooblastila razdeljena med zvezno in državno vlado, so med drugim Indija, Kanada, Avstralija in Združene države.
Ustava Združenih držav ne daje izrecno sočasnih pooblastil; ampak pomeni le, da bi morali obstajati. Sočasna pooblastila pa je omenil Alexander Hamilton v Federalističnih dokumentih. Hamilton je bil ustanovni oče in prvi ameriški minister za finance. Zapisal je, da je pomembno, da države ohranijo svojo suverenost, in menil je, da bi jim sočasna pooblastila to lahko pomagala doseči.
Države imajo tudi pridržana pooblastila, ki so vsa pooblastila, ki jih ustava izrecno ne podeli zvezni vladi. Primeri vključujejo moč za ustvarjanje šol, vodenje volitev in upravljanje državne vlade. Ta pooblastila so pomembna, ker preprečujejo, da bi imela zvezna vlada prevelik nadzor nad državami.
Zvezna vlada ima prenesena pooblastila. To so pooblastila, ki so zvezni vladi izrecno podeljena z ustavo, vključno z možnostjo razglasitve vojne in kovanca. Delegirana pooblastila pomagajo državi ohranjati skladnost med državami in delovati brez soglasja posameznih držav.
Nasprotno pa so zavrnjena pooblastila stvari, ki jih vlada ne sme početi. Številne od teh najdemo v Billu o pravicah – prvih desetih spremembah ustave Združenih držav. Na primer: »Kongres ne sme sprejeti nobenega zakona, ki bi spoštoval religijo«. Ta pooblastila ščitijo državljane pred vmešavanjem vlade.