Izraz slikovnih pik na palec (PPI), ki ga včasih imenujemo tudi gostota slikovnih pik, se uporablja za opis ločljivosti digitalne slike. Piksel je najmanjša enota, ki se uporablja za izdelavo digitalne slike in običajno obstaja kot enobarvna pika. Zaradi tega se ločljivost slike včasih imenuje pike na palec (DPI) namesto slikovnih pik na palec ali PPI. Število slikovnih pik, ki obstajajo znotraj kvadratnega palca digitalne slike, določa PPI ali DPI. Če sliko razširite ali zmanjšate, se bo število slikovnih pik na palec spremenilo tako, kot se bo spremenila ločljivost slike.
Pri ustvarjanju ali izbiri slike za objavo v spletu ali v tisku so pomembni slikovni piki na palec. Slika, ki ima majhno število slikovnih pik na palec, bo na računalniškem zaslonu in ob tiskanju videti mehka. To je seveda, razen če je slika bistveno zmanjšana. Po drugi strani bo slika z velikim številom slikovnih pik na palec videti precej ostra in jasna tako na računalniškem zaslonu kot v tisku.
Na splošno ima digitalna slika dobre kakovosti 300 slikovnih pik na palec ali več. Obstajajo primeri, ko je število slikovnih pik na palec veliko večje. Slike, ki so ustvarjene za spletna mesta, ki uporabnikom omogočajo natančno približevanje slik, so pogosto ustvarjene pri zelo visoki ločljivosti. Spletno mesto, ki prodaja izvrsten nakit, na primer, lahko ustvari slike z dovolj visoko ločljivostjo, da uporabnikom omogoči, da natančno povečajo podrobnosti slike.
Število slikovnih pik na palec vpliva na kakovost slik, prikazanih na televizijskih zaslonih, pa tudi na kakovost slik, prikazanih na računalniških zaslonih. Televizorji, ki lahko prikazujejo oddaje in dogodke v visoki ločljivosti, lahko prikažejo več slikovnih pik na palec kot televizorji, ki nimajo te vrste zmogljivosti. PPI vpliva tudi na zaslon na ročnih napravah, kot so mobilni telefoni in osebni digitalni pomočniki. Enako velja za mobilne naprave, ki se večinoma uporabljajo za rekreacijske namene, kot so tiste, ki predvajajo glasbo, igre ter televizijske oddaje in filme.