Sesalci so toplokrvni vretenčarji, ki so se razvili v jurski dobi, pred približno 175 milijoni let. Razvili so se iz plazilcev. Več kot sto milijonov let so bili sesalci majhni in niso bili zelo raznoliki, a z izumrtjem dinozavrov v kredo-terciarnem izumrtju pred 65 milijoni let so se povečali in razširili. Pogosti primeri so glodalci, netopirji, psi, medvedi, mačke, jeleni, ovce, koze in ljudje. Skupno je okoli 5,400 vrst, razporejenih v približno 1,200 rodov, 153 družin in 29 redov. Večina jih je kopenskih, pomembne izjeme pa so kiti in delfini.
Živali, ki so razvrščene kot sesalci, imajo običajno znojne žleze, vključno z različicami, ki proizvajajo mleko (mlečne žleze); dlake po celem telesu; in neokorteks, plast možganov, ki jim daje vrhunsko inteligenco kot plazilci in ptice. Uspeh sesalcev nad plazilci in drugimi živalskimi skupinami v zadnjih 65 milijonih let je bil klasičen primer zmage možganov nad močjo.
Sesalci običajno skrbijo za svoje mladiče po rojstvu, za razliko od mnogih drugih vrst. Za pomoč pri tem imajo samice žleze, ki proizvajajo mleko, imenovane prsi, ki proizvajajo s hranili bogato mleko za svoje mladiče. Mladi se razvijejo v maternici, kjer se hranijo prek popkovine, ki je ob rojstvu prerezana.
Ker so sesalci toplokrvni, so sposobni potovati in loviti na območjih, kjer plazilci in velike žuželke ne morejo. Ostanejo topli z uporabo las kot izolacije, ki je lahko pri nekaterih vrstah precej gosta. Pravzaprav smo ljudje edini sesalci brez velike količine dlake – edina druga primera sta kit in gola podgana. Nihče ni povsem prepričan, zakaj so ljudje izgubili lase.
Sesalci imajo običajno bolj zapleteno družbeno strukturo kot mnogi drugi organizmi, s kompleksno hierarhijo prevlade. Pogosto živijo v skupinah, ki jih vodi alfa samec, ki oplodi večino samic.