Območja H II, znana tudi kot emisijske meglice, so žareči oblaki plina in plazme v premeru do nekaj sto svetlobnih let. Regije H II so poimenovane po velikih količinah ioniziranega atomskega vodika, ki jih vsebujejo – v astronomskem jeziku se regije HI nanašajo na nevtralni atomski vodik, H II se nanaša na ionizirani atomski vodik, H2 pa na molekularni vodik, primarno obliko, v kateri vodik ko se sintetizira v laboratorijih. Območja H II so dobro znana kot meglice, kjer nastajajo zvezde.
Svetloba, ki jo oddajajo regije H II, prihaja iz vsega ioniziranega plina v notranjosti. Vzrok ionizacije so mlade, vroče modre zvezde, ki oddajajo velike količine toplote in svetlobe. Regije H II so med najbolj fascinantnimi tarčami v astronomiji zaradi nastajanja zvezd v njih. Na žalost je sama tvorba zvezd pred nami skrita v obliki Bokovih kroglic – žepov plina v območjih H II, ki so tako gosti, da zakrivajo svojo vsebino. Običajno Bokova krogla vsebuje plin približno 10-50 sončnih mas na območju enega svetlobnega leta. V takšni krogli običajno nastane več zvezd, zato se zvezde pogosto nahajajo v kopicah.
Območje H II si lahko predstavljamo kot meglico z gostoto nekje vmes med gostoto velikanskega molekularnega oblaka (ki je prevelik in razpršen, da bi imel ioniziran vodik, zato je njegova primarna komponenta molekularni vodik) in gostejšimi Bokovimi globulami, v kateri dejansko nastaja zvezda. Območja H II najdemo le v spiralnih galaksijah in vedno v rokavih spirale. Nikoli jih ne najdemo v eliptičnih galaksijah, ker naj bi bile te galaksije nastale kot posledica galaktičnih trkov. Med galaktičnimi trki je verjetno, da bodo vsa obstoječa območja H II vznemirjena in njihova gostota se poveča do točke, ko se skoraj ves plin oblikuje v zvezde, za seboj pa ostane le malo drugega.