Kvantitativni skladi, znani tudi kot kvantitativni skladi, so naložbeni ali vzajemni skladi, ki uporabljajo proces kvantitativne analize za sprejemanje odločitev glede izbire vrednostnih papirjev kot naložb. Ideja je uporabiti modele, ustvarjene z uporabo programske opreme, da bi ocenili potencial danega vrednostnega papirja in se odločili, ali boste to sredstvo kupili ali prodali. V situaciji čiste kvantne trgovine računalniški modeli zagotavljajo priporočila za nakup ali prodajo brez kakršnega koli resničnega prispevka upravljavca človeških skladov. Kvantni skladi pogosteje uporabljajo tako računalniško ustvarjene modele kot strokovno znanje upravljavca sklada za sprejemanje končnih odločitev o tem, kaj se in kaj ne kupuje za investicijski sklad.
Zagovorniki kvantnih skladov pogosto ugotavljajo, da uporaba računalniških modelov pomaga odstraniti element sentimenta ali drugih čustev iz procesa ocenjevanja različnih vrednostnih papirjev. V teoriji to pomeni, da bodo tisti, ki uporabljajo modele, gledali le na dejanska dejstva in se izogibali špekulacijam, ki temeljijo bolj na upih in nagonih in manj na upoštevanju pretekle uspešnosti, trenutnih tržnih razmer in predvidenih prihodnjih gibanj. Kot dodaten bonus uporaba modelov omogoča dokončanje analize v veliko krajšem času, kot bi posameznik lahko opravil nalogo.
Zagovorniki količinskih skladov se pogosto odzovejo z ugotovitvijo, da je analiza, ki jo zagotavlja model, dobra le toliko, kot so podatki, vneseni na sprednji strani. Če so informacije, ki so predložene za analizo, zastarele ali nepravilne, bodo tudi rezultati napačni. Brez človeškega posredovanja za dvojno preverjanje verodostojnosti podatkov in logike priporočil, ki izhajajo iz analize, se poveča možnost dragih napak pri upravljanju sklada.
Obstajajo količinski skladi, ki uporabljajo hibridni proces kot sredstvo za pridobitev prednosti modelov in strokovnega znanja pristojnega upravljavca sklada. S tem pristopom se vrednostni papirji za sklad ovrednotijo z uporabo računalniškega modela, ki daje priporočila, ki jih lahko upravljavec sklada nato upošteva. Če upravljavec sklada ugotovi, da se njegova ocena določenega vrednostnega papirja ujema s priporočili, bo potekala dejavnost trgovanja. Če se upravljavec sklada s priporočili ne strinja, se pred izvršitvijo kakršnih koli trgovalnih naročil izvede nadaljnje raziskave. Ta pristop omogoča vzpostavitev zavor in ravnovesij, ki povečujejo možnosti za sprejemanje naložbenih odločitev, ki so na koncu v najboljšem interesu sklada in njegovih delničarjev.