Pro bono odvetniki so odvetniki, ki delajo za stranke brez nadomestila in s svojimi spretnostmi prispevajo ljudem, ki si sicer odvetnika morda ne bi mogli privoščiti. Odvetniške zbornice običajno spodbujajo delo pro bono, veliko odvetnikov pa se vsako leto prostovoljno javi za delo pro bono. Čeprav ta vrsta dela ni strogo obvezna, lahko odvetniki, ki vsako leto ne prispevajo vsaj nekaj časa k delu pro bono, njihovi sodelavci izrečejo zamer. Nekateri se odločijo za delo v oddelkih za pro bono v odvetniški pisarni ali za pro bono organizacije, s čimer se prostovoljno delo spremeni v polni delovni čas.
Izraz “pro bono” je skrajšanje latinskega “pro bono publico”, kar pomeni “za javno dobro”. Koncept brezplačnega dela obstaja tudi v nekaterih drugih poklicih, pri čemer je tovrstno prostovoljno delo edinstveno, saj gre za darovanje poklicnih veščin osebi v stiski. Pro bono odvetniki sodelujejo s svojimi strankami, ki ne plačujejo, v različnih primerih, kot so pritožbe, pogodbe in spori med najemodajalcem in najemnikom. Stranke lahko najdejo odvetnike pro bono prek imenikov odvetnikov, ki opravljajo pro bono delo, ali prek napotitev organizacij, ki pomagajo posameznikom z nizkimi dohodki.
Poleg posameznikov z nizkimi dohodki lahko odvetniki pro bono sodelujejo tudi z dobrodelnimi organizacijami, ki darujejo svoje storitve, tako da dobrodelni organizaciji ni treba plačati odvetnika. Nekateri odvetniki za svoje pro bono delo raje iščejo posebne vrste primerov, drugi pa so pripravljeni sodelovati pri vsakem pravnem izzivu, ki se jim pojavi. V podjetjih, ki verjamejo, da je javna služba pomemben del odvetniškega poklica, se lahko spodbuja tudi drugo pravno osebje, kot so parapravniki, da se vključijo v pro bono delo.
Ta vrsta pravnega zastopanja običajno ni na voljo ljudem ali organizacijam, ki si zlahka privoščijo odvetnika, pri čemer se odvetniki osredotočajo na ponudbo pro bono zastopanja na način, ki bo koristil skupnemu dobremu. Zagotavljanje brezplačnih storitev nekomu, ki ne potrebuje brezplačnih storitev, bi bilo izguba prostovoljnega dela, medtem ko ima lahko ciljanje na prikrajšane posameznike in posameznike z nizkimi dohodki trajnejšo korist.
Medtem ko odvetniki pro bono niso vnaprej plačani za svoje delo, včasih zaslužijo s primeri, na katerih delajo. Na primer, v primeru, ki ima za posledico veliko denarno poravnavo, je tradicionalno plačati delež odvetniku, tudi če odvetnik ni posebej zahteval plačila. V drugih primerih, če odvetniku pro bono uspe dobiti tožbo, je lahko poražena stran dolžna plačati odvetniške stroške zmagovalni strani, v tem primeru bi odvetnik prejel nekaj plačila za svoje delo.