Prilagodljivi sistem je vsak sistem, ki se lahko spreminja na podlagi vložka, ki ga prejme. Vsi prilagodljivi sistemi vsebujejo notranje mehanizme, ki povzročajo spremembo sistema. V biologiji prilagodljive sisteme uporabljajo ekosistemi, populacije in posamezna bitja. Računalniki so bili programirani tudi s prilagodljivimi funkcijami, ki temeljijo na tistih, ki jih vidimo v naravi.
Prilagodljivi sistem se prilagaja na podlagi povratnih informacij, ki jih prejme od svojega okolja. V povratni zanki je del ustvarjenega izhoda usmerjen nazaj kot vhod v sistem. Ta vhod lahko sistem nato uporabi za prilagoditve. Povratne zanke se imenujejo pozitivne ali negativne, pri čemer pozitivna povratna zanka teži k pospeševanju ali povečanju izhoda, negativna povratna zanka pa k upočasnitvi ali zmanjšanju izhoda.
V biologiji se lahko prilagodljivi sistemi pojavljajo tako v velikem kot v majhnem obsegu. Ekosisteme je mogoče obravnavati kot prilagodljive, saj se lahko spreminjajo na podlagi povratnih informacij, ki jih prejmejo. Klasičen primer tega je študij dinamike prebivalstva. Ko se populacija kuncev povečuje, na primer populacija plenilske živali, kot so lisice, narašča s presežkom hrane. Po točki se število plenilcev poveča za sistem in ponovno upade, ko ni dovolj plenilcev, s katerimi bi se lahko hranili.
V enem samem biološkem organizmu deluje tudi veliko prilagodljivih sistemov. Učenje in spreminjanje vedenja sta prilagoditvi, ki jo naredi organizem, da prejme bolj pozitiven vnos iz okolja. Povratne informacije posameznim živalim ponavadi povečajo vedenja, ki povzročajo užitek, in zmanjšajo vedenja, ki povzročajo bolečino.
Robote je mogoče opremiti tudi s prilagodljivimi sistemi. Ti sistemi omogočajo robotu, da opazuje svoje okolje in se odloča na podlagi prejetih informacij, ne da bi jih moral človek usmerjati pri vsakem dejanju. Mars Roverji so primer robotov, ki so bili programirani z možnostjo izbire. Daleč od Zemlje in znanstvenikov, ki so jih programirali, so se morali ti stroji med zbiranjem podatkov sami odločati.
Razvijalci programske opreme so oblikovali tudi računalniške programe, ki se lahko prilagajajo potrebam uporabnikov. Veliko teh programov uporabljajo ljudje, ki ne bi mogli uporabljati tradicionalnih programov, kot je tehnologija govora v besedilo. V fizičnem svetu bi lahko prilagodljivi sistemi ustvarili poljubno število samoizboljševalnih, samozaščitnih sistemov, kot so avtomobili, ki se vozijo sami, in ceste, ki izvajajo lastna popravila. Čeprav je idej za takšne sisteme veliko, tehnologija, ki bo mnogim umetnim predmetom omogočila prilagajanje obnašanja, še ni razvita.