Premočne volitve so volitve, na katerih en kandidat zmaga z veliko prednostjo. Natančna definicija plazu je različna, pri čemer nekateri pravijo, da mora biti marža sestavljena iz petih točk ali več, pri čemer postavljajo relativno nizko letvico, drugi pa pravijo, da bi morala biti marža veliko višja, bližje 10 ali 15 točkam. Če kandidat doseže prepričljivo zmago, to nakazuje močan mandat ljudi.
Ene pomembne prepričljive volitve so se zgodile v Franciji leta 2002, ko je Jacques Chirac prejel osupljivih 82 % glasov. Ameriške volitve leta 1972 med Richardom Nixonom in Georgeom McGovernom so se prav tako končale s prepričljivo zmago Nixona, ki je prejel skoraj 61 % glasov prebivalstva in 520 elektorskih glasov od možnih 538. McGovern je uspel dobiti 37 % glasov ljudi, in 17 elektorskih glasov, pri čemer je liberalni kandidat prevzel preostali elektorski glas. Franklin D. Roosevelt je leta 1936 dosegel podobno premočno zmago, ko je tekel proti Alfu Landonu.
Premočne zmage so redke, zlasti v velikih državah. Volilno telo je pogosto močno razcepljeno, zaradi česar kandidati težko odvzamejo glasove državljanov, ki pripadajo nasprotnim strankam. Običajno do premočnih volitev pride, ko so državljani neke države razočarani nad načinom vodenja vlade in izberejo kandidata opozicijske stranke v upanju, da bi izboljšali svoj položaj. Čeprav je v pomoč, če je kandidat karizmatičen, pogosto prelom odraža podporo določene politične stranke in ne podpore posameznemu kandidatu.
Obstaja več razlogov, zakaj politiki in politične stranke radi vidijo premočne volitve. Prvič, kandidati običajno prepričljivo zmagajo, da nakazujejo, da imajo veliko podporo ljudi. Politične stranke, ki podpirajo kandidate, upajo tudi, da bodo izkoristile zagon plazu za izpolnitev številnih nalog, ki zahtevajo podporo državljanov. Politične stranke v letih, ko se vodja države močno izvoli, upajo tudi, da bodo volivci v zakonodajo volili ljudi iz politične stranke predsednika države, s čimer bodo politični stranki dali več moči.
Ker premočne volitve predstavljajo tudi dokončno zmago, lahko odpravijo negotovost. V državah, kjer se volitve pogosto prepirajo, z rezultati pa se borijo sprte stranke, na dan volitev zadevo reši plaz. To omogoča, da se kandidati pripravijo na položaje v vladi, blaži pa nemire in zaskrbljenost med državljani, saj lahko negotovost glede volitev škodi gospodarstvu in povzroči splošni kaos, dokler se zadeva ne uredi.