Vlaganje v obveznice je lahko zapleten proces. To je zato, ker se za razliko od delnic z obveznicami trguje predvsem na prostem trgu (OTC), kjer ni centraliziranega subjekta za določanje cen. Namesto tega se posredniki pogajajo o cenah po telefonu ali prek interneta. Posredniki obveznic so tam, da poenostavijo postopek nakupa in prodaje podjetniških obveznic. Njihova naloga je, da služijo kot posredniki med kupci in prodajalci obveznic, predvsem na institucionalnem trgu, pa tudi posameznim vlagateljem.
Z obveznicami se trguje na trgu s fiksnim donosom in zagotavljajo stalen tok prihodkov vlagateljem v obliki plačil obresti in glavnice. Šteje se, da imajo ti instrumenti trgovanja manjše tveganje kot delnice, saj mora podjetje ali vlada vložiti zahtevek za stečaj, da vlagatelji ne bodo plačani. Delnice, s katerimi trgujejo borzni posredniki, so lahko veliko bolj nestanovitne in vlagateljem ponujajo možnost za večje nagrade, a tudi hujše izgube.
Čeprav so obveznice običajno manj tvegane kot delnice, je pomanjkljivost ta, da se s temi vrednostnimi papirji ne trguje na uradni borzi, ni osrednjega trga, ki bi določil ali preveril vrednost obveznice. Namesto tega so posredniki obveznic v veliki meri odgovorni za določanje cen. To storijo tako, da od enega institucionalnega vlagatelja kupijo obveznice in jih prodajo drugemu.
Razlika med nakupno in prodajno ceno se imenuje razpon in to razliko hranijo obvezniški posredniki kot dobiček. Razmik je prikrit, ker je vključen kot del cene obveznice, posrednikom obveznic pa ni treba razkriti, koliko zaslužijo pri vsaki trgovini. V Združenih državah Amerike mora posrednik obveznic po zakonu zaslužiti pošteno razmik, kljub dejstvu, da je takšen nadzor mogoče razlagati subjektivno.
Obstajajo načini za raziskovanje cen obveznic, da bi dobili občutek, kakšna je tržna vrednost vrednostnega papirja, namesto da bi samo verjeli posredniku obveznic. Internet je dragoceno orodje za raziskovanje preteklih poslov. V ZDA regulativni organ za finančno industrijo zagotavlja nekaj informacij o cenah za posle z obveznicami. Z raziskovanjem preteklih poslov lahko vlagatelj izve aktualno ceno za določeno obveznico ali obveznico s podobnimi trgovalnimi lastnostmi kot tista, s katero se zanima za trgovanje. Posledično je vlagatelj bolje sposoben določiti pravo vrednost obveznice in dobiček, ki ga ustvarjajo posredniki obveznic.