Kapitalska plačila so predplačila, ki jih izvajalcem zdravstvenih storitev opravi zdravstvena zavarovalnica. Običajno ta pristop zahteva določitev fiksnega zneska, ki se ponudniku ponudi na mesečni ravni, pri čemer je ta znesek predmet letne ali druge redne revizije. Organizacija za vzdrževanje zdravja ali HMO je ena najpogostejših vrst skupinskih načrtov zdravstvenega zavarovanja, ki uporabljajo ta pristop za povračilo stroškov zdravnikom za opravljene storitve.
Ideja plačil po kapitaciji je zagotoviti, da imajo člani načrta zdravstvenega varstva nemoten dostop do zdravnikov, kadar in ko se pojavi potreba. Hkrati imajo zdravniki, ki sodelujejo pri aranžmaju, to, da vedo, da bodo imeli vsaj minimalni znesek dohodka za vsak koledarski mesec. Tretja prednost tega pristopa je zmožnost omejevanja zdravstvenih stroškov, kar v teoriji pomaga preprečiti, da bi ti stroški naraščali s hitrostjo, ki je pred gospodarstvom.
Ponudniki uporabljajo različna merila za določanje zneska plačil po kapitaciji vsakemu zdravniku, ki je povezan z načrtom. En dejavnik, ki ga najdemo v skoraj vseh situacijah, je obseg storitev, ki jih ponuja vsak zdravnik. Število članov načrta, ki so temu zdravniku dodeljeni kot pacienti, pogosto vpliva tudi na znesek mesečnega plačila. Ni nenavadno, da HMO upošteva tudi standardne in običajne stroške zdravstvenega varstva na območju, kjer se zdravnik nahaja.
Medtem ko mnogi zdravniki ugotavljajo, da delo z organizacijo za vzdrževanje zdravja in prejemanje plačil po kapitaciji deluje zelo dobro, drugi sklenejo pogodbo s programom in se nato odločijo, da ne bodo podaljšali, ko je prvotna pogodba izpolnjena. To še posebej velja, če v načrtu sodeluje le nekaj lokalnih zdravnikov in je vsakemu od teh zdravnikov dodeljena velika količina bolnikov. Posledično zdravnik morda ne bo mogel zagotoviti ustrezne oskrbe drugim donosnejšim pacientom in ordinacija začne izgubljati denar.
Poleg plačil po kapitaciji lahko sodelujoči zdravniki prejmejo tudi letni bonus. Številne zdravstvene organizacije vzpostavijo tako imenovano skupino tveganj. To je preprosto račun, ki se financira z deponiranjem zneska, ki je enak določenemu odstotku plačil, razpisanih sodelujočim zdravnikom. Če ima HMO dobro leto in dobi dobiček, prejmejo ti zdravniki del tega sklada kot bonus. Če zdravstveni organizaciji v katerem koli koledarskem letu ne uspe doseči dobičkonosnosti, se sredstva v skupini tveganj uporabijo za nadomestilo izgube in ne za kakršen koli bonus sodelujočim zdravnikom.