Peronealne vene so globoke žile, ki prenašajo krv v spodnjem delu noge, kar pomeni, da se ne nahajajo v bližini kože, ampak poleg golenice, natančneje do kosti fibule. Prenašajo kri iz manjših ven v zadnjem in zunanjem teletu in sami odtekajo v večjo žilo, imenovano posteriorna tibialna vena. Kot vene je njihov namen prenašati kri v smeri srca in pljuč, kri, ki jo številna tkiva v nogi, ki jo potrebujejo, izčrpajo s hranili.
Znane tudi kot fibularne vene zaradi svoje lokacije ob fibuli, peronealne vene prejemajo kri – preko povezovalnih žil, znanih kot peronealni perforatorji – iz manjše vene podkožja. To je površinska vena zadnjega dela teleta, kar pomeni, da sedi blizu kože. Kri v mali safeni prihaja iz mreže drobnih žil na stopalu in medtem ko odteka neposredno v veliko poplitealno veno na zadnji strani kolena, se razprši tudi v peronealne vene preko peronealnih perforatorjev, ven, ki potekajo med plovila kot prečke lestve.
Kri v peronealnih venah prihaja tudi iz peronealnih mišic, treh mišic zunanjega spodnjega dela noge, pa tudi iz drugih tkiv, ki jih najdemo v tako imenovanem bočnem predelu noge. Spodnji del noge je razdeljen na tri oddelke – sprednji, zadnji in bočni, od katerih se vsak razlikuje po lastni mreži živcev in krvnih žil. Te manjše žile v lateralnem predelu se odtekajo v peronealne vene, ki se nato združijo v večjo, eno samo peronealno veno, preden se izpraznijo v posteriorno tibialno veno v zgornjem teletu.
Te žile delujejo tako, da pošiljajo kri nazaj v srce, ko jo tkiva v nogi izčrpajo. Z drugimi besedami, mišice in druga tkiva iz krvi odstranijo kisik, ki ga potrebujejo za proizvodnjo energije, pa tudi glukozo, minerale, kot sta kalcij in kalij, ter vrsto drugih hranil in hormonov. To izčrpano kri je treba vrniti v srce, ki jo bo krožilo v pljuča, da pobere več kisika; prav tako bo prejela hranila iz prebavnega trakta. Telesne arterije ga bodo nato odnesle nazaj v telo. Na primer, peronealna arterija prinaša to kri v iste mišice, kožo in druga tkiva, ki služijo peronealnim venam.