Opiati so skupina narkotikov, ki vsebujejo opij ali derivat opija, naravnega ali sintetičnega in imajo pomirjevalni učinek. Imenujejo jih tudi opioidi. Številna zdravila proti bolečinam, ki so pomembna za medicinsko prakso, so tovrstna zdravila. Zakonsko so na voljo le na recept.
Uporaba opiatov v medicinski praksi ima dolgo zgodovino. Opij so gojili že leta 3400 pred našim štetjem ljudstva Asirije, Babilona, Egipta in Sumerja. Hipokrat, grški zdravnik, je opij uporabljal kot narkotik, Aleksander Veliki pa ga je uvedel v Indijo in Perzijo. V času renesanse je Paracelsus, švicarski zdravnik in alkimist, katerega ime je bilo Theophrastus Phillippus Aureolus Bombastus von Hohenheim, uporabljal opij kot zdravilo proti bolečinam.
V devetnajstem stoletju je prišlo do številnih sprememb pri uporabi opiatov. Morfin, poimenovan po Morfeju, grškem bogu sanj, je leta 1803 odkril nemški farmacevt Friedrich Wilhelm Adam Sertürner, prvič pa ga je z injekcijo z brizgo leta 1843 dal škotski zdravnik Alexander Wood. Leta 1874 je angleški znanstvenik CR Wright postal prva oseba, ki je sintetizirala heroin, ki ga je leta 1898 začela prodajati The Bayer Company.
Opiati so bili razviti z različnimi močmi in nameni, zato imajo različne ocene v sistemu razporejanja, ki ocenjuje zdravila. Pravne sorte imajo v sistemu različne uvrstitve.
Najmanj restriktivna ocena, seznam V, je bila dodeljena zdravilom proti kašlju z opiatnim kodeinom. Seznam IV, ki je naslednji najmanj omejujoč, je dodeljen Darvonu®. Opiati s seznama III vključujejo nezmešan kodein in hidrokodon v kombinaciji z acetaminofenom ali aspirinom. Seznam II, najbolj omejevalne zakonsko dostopne droge, vključuje metadon in morfij.
Odtegnitev od opiatov se lahko pojavi tudi po dolgotrajni zakoniti uporabi. So med zdravili, pri katerih je potrebno zdravljenje odtegnitve in prevelikega odmerjanja. Simptomi odtegnitve opiatov lahko posnemajo hud primer gripe in sami po sebi niso življenjsko nevarni.