Odloženi stroški pridobivanja so vsi stroški, povezani s pridobivanjem, ki se ne realizirajo takoj, ampak se pripoznajo postopoma v določenem časovnem obdobju. Sam izraz se najpogosteje uporablja v zavarovalništvu in se nanaša na stroške, povezane z zagotavljanjem nove stranke. Namesto tega, da se ti stroški pripoznajo naenkrat v enem obdobju, se ti stroški razporedijo na celotno življenjsko dobo zavarovalne pogodbe z uporabo metod, ki so v skladu s splošno sprejetimi računovodskimi načeli.
Ena od prednosti uporabe odloženih stroškov pridobivanja kot dela računovodskega procesa je, da lahko podjetje prihodke, ustvarjene pri nakupu, uporabi za izravnavo stroškov v daljšem časovnem obdobju. Nasprotno pa bi bilo treba absorbirati vse stroške v enem obračunskem obdobju, tudi če pridobitev še ne bi začela ustvarjati neke vrste dohodka, ki bi upravičil te stroške. To lahko ustvari nekoliko neuravnotežen pogled na dejansko finančno stabilnost podjetja, medtem ko uporaba koncepta odloženih stroškov pridobivanja pomaga zagotoviti bolj pravičen pogled v daljšem časovnem obdobju.
Ta način uporabe odloženih stroškov pridobivanja v zavarovalništvu je zelo pogost. Vsak ponudnik bo imel stroške, povezane z iskanjem in končno pridobitvijo nove stranke. Z odlaganjem teh stroškov in postopnim priznavanjem le-teh po tem, ko je nova stranka začela ustvarjati nekaj prihodkov za podjetje, je lažje slediti napredku pri izravnavanju teh predhodnih naložb, ki jih predstavljajo ti stroški. To pa pomaga pri ugotavljanju, kdaj se ti stroški povrnejo s prihodki, ki jih ustvari ta stranka, in kdaj podjetje dejansko začne ustvarjati dobiček od truda.
Medtem ko se v zavarovalništvu uporabljajo odloženi stroški pridobivanja, lahko tudi druge vrste poslovanja uporabljajo isti splošni koncept, ko gre za pridobivanje različnih vrst sredstev, zlasti sredstev, ki so sposobna ustvarjati dohodek. Pri tem je pomembno upoštevati vsa računovodska merila, povezana z izračunom davkov, ter zagotoviti, da so metode, ki se uporabljajo za ugotavljanje in sledenje teh odloženih stroškov pridobivanja, v okviru splošno sprejetih računovodskih načel. V tem primeru lahko ta pristop ne le pomaga pri ohranjanju uravnoteženih računovodskih evidenc podjetja, ampak služi tudi kot način, da ugotovimo, kdaj je čisti dobiček iz truda realiziran.