Očala za navidezno resničnost so očala, ki so zasnovana za uporabo v izkušnji virtualne resničnosti, pri kateri so prizori prikazani v očalih, kar uporabniku omogoča, da se počuti, kot da je dejansko znotraj prizora in ga izkusi iz prve roke. Številna očala za navidezno resničnost pravzaprav sploh niso očala, temveč zasloni na glavi, ki se ovijejo okoli obraza. Očala se običajno nosijo tudi s slušalkami za namen izolacije zvokov iz okolice in zagotavljanja vira avdio vhoda.
Obstaja več različnih aplikacij za očala za navidezno resničnost. Mnogi ljudje razmišljajo o tovrstnih napravah v kontekstu iger navidezne resničnosti, v katerih si igralci nadenejo očala in slušalke, da se lahko počutijo, kot da igro izkusijo iz prve roke. Takšne igre se lahko igrajo samostojno ali v skupinah, kar daje priložnosti za odzivanje z virtualnim okoljem, ki ga je mogoče izboljšati z uporabo specializiranih rokavic in druge opreme. Poleg tega, da se uporabljajo v igrah, se lahko takšna očala uporabljajo bolj izobraževalno, saj se ljudje na virtualnih ogledih muzejev ali zanimivih mest po vsem svetu.
Očala za navidezno resničnost se uporabljajo tudi v nekaterih učnih aplikacijah, ki ljudem nudijo simulirane izkušnje, na katere se lahko odzovejo. Uporaba očal za navidezno resničnost lahko ljudem omogoči raziskovanje situacij in okolij, ki bi sicer bila zelo nevarna, zaradi česar so dragocena za poučevanje, kot je usposabljanje pilotov, pri katerem pilotov ni mogoče spraviti v nevarne situacije, da bi videli, kako se odzovejo.
Medicina se uporablja tudi za očala za virtualno resničnost. Teste, ki se uporabljajo za oceno ostrine vida, je na primer mogoče izvesti z izkušnjo navidezne resničnosti, ki simulira razmere v resničnem svetu in olajša zbiranje točnih informacij. Očala se uporabljajo tudi pri nekaterih terapijah z biofeedbackom, pri katerih je ustvarjena igra za pacienta, da se premika, ko dela skozi terapijo. Zdravniki, kot so zobozdravniki, lahko svojim pacientom zagotovijo tudi očala za navidezno resničnost, da lahko tako rekoč pobegnejo med zobozdravstvenim zdravljenjem, zmanjšajo stres in naredijo izkušnjo prijetnejše.
Tehnologija, ki stoji za programsko opremo za navidezno resničnost, se ves čas izboljšuje in povezana oprema mora slediti. Slaba ločljivost ali pomanjkanje združljivosti z določenim sistemom lahko moti izkušnjo navidezne resničnosti, zaradi česar je manj prijetna za uporabnika. Težava je lahko tudi nezmožnost pravilnega povezovanja s taktilnimi povratnimi informacijami ali zvočnimi sistemi.