Obtožbe krivega priseženja so obtožbe proti osebi, ker je zavestno dajala lažne izjave, potem ko je prisegla, da bo povedala resnico. Praviloma se te obtožbe vložijo v zvezi s civilno ali kazensko zadevo, v kateri so napačne izjave bistveno vplivale na preiskavo ali obravnavani primer. Dejanje krivega priseženja je po naravi kaznivo in se običajno šteje za kaznivo dejanje. Če se obtožbe o krivem prisegi dokažejo, lahko obtoženec čaka visoke denarne kazni. Obtoženec je lahko obsojen tudi na resno zaporno kazen – v nekaterih primerih do 15 ali več let.
Za dokazovanje obtožbe o krivem prisegu mora tožilstvo običajno dokazati, da je obtoženec pod prisego dal lažno izjavo. Poleg tega mora tožilstvo dokazati tudi, da je obdolženec vedel, da je izjava lažna. Običajno je moral obtoženec lagati o vprašanju, ki je bila pomembna za zadevo. Če bi priča v primeru umora lagala o svojem rojstnem datumu, na primer, krivo prisego ne bi storili, ker rojstni datum ne bi imel nobene zveze z umorom. Po drugi strani pa, če je priča lagala o najdbi morilskega orožja, je bilo morda storjeno krivo prisego.
Čeprav elementi obtožb za krivo prisego zvenijo naravnost, jih je težko dokazati. Zagovorniki lahko na primer trdijo, da vprašanja tožilca niso bila jasno izražena, kar je vplivalo na odgovor obdolženca. Poleg tega lahko obdolženec trdi, da se je napačno izrazil na podlagi napačnega spomina, namesto da bi nameraval sodišču namerno lagati. Izjave, ki so zgolj zavajajoče ali dvoumne, običajno ne dosežejo ravni krive prisege. Namesto tega zakon zahteva, da je izjava popolnoma napačna.
Podrejanje krive prisege, ki je tudi kaznivo dejanje, se zgodi, ko ena oseba pod prisego prepriča drugo osebo, da laže. Lahko se zgodi v kazenski ali civilni zadevi. Na primer, če odvetnik laže med zaključno besedo na sodišču, je lahko odvetnik obtožen podrejanja krive prisege. Odvetnik je prav tako lahko spoznan za krivega podrejanja krive prisege, če odvetnik dovoli ali prepriča pričo, da laže, medtem ko je pod prisego. Odvetniki, ki so spoznani za krive za krivo prisego, so lahko disciplinsko kaznovani ali izločeni. V nekaterih primerih jim grozi celo zapor.
Za krivo prisego so lahko obsojeni tudi drugi posamezniki. Denimo, da obtoženec v primeru tatvine prisili pričo, da leži na stojnici, tako da izjavi, da je bil obtoženec v času kraje s pričo v drugem mestu. Obdolženec je lahko obtožen podrejanja krive prisege, ker je na sodišču spodbudil pričo k lažni izjavi. V tem primeru se lahko zoper pričo vloži obtožba krivega priseženja zaradi laganja med prisego.