V računalniškem programiranju so objekti dostopa do podatkov (DAO) tehnika načrtovanja, ki ustvari modulno plast za upravljanje vseh dostopov do podatkov za programski program. Ta plast je odgovorna za branje in zapisovanje podatkov v bazo podatkov ali zunanji datotečni sistem. Pri načrtovanju programske opreme obstaja veliko načinov za branje in zapisovanje podatkov v bazo podatkov. To lahko povzroči površno programsko kodo, ker lahko razvijalci uporabljajo več metod za izvajanje iste naloge dostopa do podatkov. Ena od glavnih prednosti uporabe DAO-jev je zmožnost standardiziranja načina dostopa do podatkov za programski program. Zasnova DAO zagotavlja, da bo ves dostop do baze podatkov opravljen na podoben način, kar naredi boljšo programsko opremo.
Objekti dostopa do podatkov so bili prvič akademsko predstavljeni v modelu objektnega programiranja. Ta arhitekturni pristop zahteva, da je programska oprema vgrajena v posebne module s posebnim namenom. DAO je programski modul, ki je odgovoren za pridobivanje in spreminjanje vseh podatkov iz katere koli naprave za shranjevanje podatkov.
Tehnika uporabe DAO ni edinstvena za določen programski jezik. Microsoft MS Access je prvič predstavil ta pristop, vendar je trenutno na voljo v večini sodobnih programskih jezikov. Centraliziranje dostopa do podatkov velja za najboljšo prakso, saj omogoča prilagodljivost programske aplikacije. Ta tehnika lahko prihrani dragocene ure razvoja, ker ustvari modul za večkratno uporabo za bazo podatkov.
Eden od primerov objektov dostopa do podatkov v praksi je prikaz rezultatov stran za stranjo, ki ga pogosto najdemo v spletnem brskalniku. Ko se po iskanju prikaže prva stran z rezultati, zaslon običajno omogoča uporabniku, da izbere naslednjo stran s podatki. To uporablja vzorec DAO, ki uporabniku omogoča premikanje naprej in nazaj skozi niz podatkov.
Številni programski okvirji so objekte dostopa do podatkov implementirali v programska orodja. Nekateri primeri vključujejo hibernate, spring in podatkovne objekte java (JDO). Ti okvirji so uporabni za razvijalce programske opreme, ker so v okvir zajeli vzorec DAO, zaradi česar je skrit razvijalcem.
Z uporabo objektov za dostop do podatkov lahko prihranite tudi čas s testiranjem in uvajanjem programske kode. Enotni kodirni modul je odgovoren za dostop do podatkov za celotno aplikacijo. To olajša testiranje, saj lahko en modul potrdi več točk dostopa do podatkov programske opreme.