Nezavarovane zadolžnice so dolžniški instrumenti, ki jih izdajo podjetja, s katerimi vlagatelji zagotovijo kapital za širitve ali pomembne izdatke v zameno za potrdilo o priznanju dolga in pogodbeni dogovor o poplačilu glavnice v določenem času z vnaprej določeno obrestno mero. Po definiciji nezavarovane zadolžnice nimajo sredstev podjetja, tokov dohodka ali imetja, ki bi jih uporabljali kot zavarovanje za posojila. V primeru neplačila so imetniki nezavarovanih zadolžnic enak statusu kot drugi nezavarovani upniki družbe izdajateljice. V večini primerov pa se družbe vlagateljem v zadolžnice zavežejo, da družba pred izdajo zadolžnice s svojim premoženjem ne bo zavarovala drugih posojilnih aranžmajev, zaradi česar bi bilo odplačilo zadolžnic podrejeno odplačilu zavarovanih posojil. Državne obveznice, izdane pod pečatom nacionalnega izdajatelja, predstavljajo nezavarovane zadolžnice, saj nobeno državno premoženje ali premoženje ne jamči za poplačilo obveznic.
Čeprav podjetja zbirajo kapital z izdajo tako zadolžnic kot delniških delnic, obstajajo izrazite razlike med obema oblikama naložb. Vlagatelji, ki kupijo delnice, imajo lastniški kapital v družbi in imajo pravico do udeležbe na skupščinah delničarjev in glasovanja o zadevah družbe. Imetniki zadolžnic dajejo družbi posojilni kapital kot upniki in kot taki nimajo lastniškega kapitala v podjetju. Nezavarovane zadolžnice ne dajejo nobene pravice do nadzora nad poslovanjem družbe izdajatelja. Poleg tega družba delničarjem izplačuje dividende s spremenljivo obrestno mero le takrat, ko ima družba dobiček, imetniki zadolžnic pa prejemajo obvezna odplačila s fiksno obrestno mero ne glede na dobiček ali izgubo družbe.
Nekatere nezavarovane zadolžnice se lahko zamenjajo v lastniški kapital na določene datume ali v določenih obdobjih. Podjetja lahko ponudijo delno zamenljive zadolžnice, pri katerih se del dolga sčasoma pretvori v delnice, medtem ko podjetje preostanek odkupi na drug način. Na splošno se vlagatelji lahko odločijo za konverzijo popolnoma zamenljivih zadolžnic, pri kateri lahko družba odkupi celotno dolgovano stanje v delnicah družbe med 18 in 36 meseci od datuma dodelitve. Lastnosti zamenljivosti nekaterih podjetniških obveznic omogočajo podjetjem izdajateljem, da za te zadolžnice ponudijo nižje obrestne mere kot za nezamenljive.
Kuponska mera ali obrestna mera za zadolžnico je lahko spremenljiva ali fiksna. Spremenljive obrestne mere so povezane z obrestnimi merami državnih zakladnic ali bančnimi obrestnimi merami z dodatno premijo za nadomestilo vlagateljem za tveganje. Zadolžnice s fiksno obrestno mero, ki ne nihajo glede na bančne obrestne mere, se plačujejo v vnaprej določenih intervalih, običajno vsakih šest mesecev. Brezkuponske zadolžnice nimajo določenih obrestnih mer, vendar družbe izdajatelji kompenzirajo vlagatelje s prodajo obveznic z znatnimi diskonti glede na vrednost zapadlosti.