Na Zemlji imamo srečo le, da izkusimo temperature blizu spodnjega konca možnega. Temperature na Zemlji se gibljejo od 184 K (-89 °C, -128.6 °F) do 331 K (58 °C, 136.4 °F), s povprečno temperaturo površine 287 K (14 °C, 57 °F). 287 K je precej malo v primerjavi s temperaturo sončne površine, ki je 5780 K.
1170 K je približna temperatura polena, ki gori v ognju. Železo se tali pri 1811 K. Temperatura zemeljskega staljenega jedra je približno 5650 K. Pri 7000 K izhlapijo najbolj znani elementi in spojine, kot je ogljik. Na splošno pri temperaturah precej pod 9000 K plini postanejo plazma, ki je ioniziran plin, kar pomeni, da so elektroni iztrgani iz atomskih jeder in prosto plavajo v mešanici. Volfram ne izhlapi do 15500 K.
Trajne temperature, višje od nekaj kK (kiloKevin ali 1000 K), najdemo predvsem v jedrih plinastih velikanov ter v notranjosti zvezd in drugih eksotičnih astronomskih objektov. Temperatura jedra Jupitra je ocenjena na 20-30 kK. Najbolj vroča strela, ki so jo kdaj izmerili na Zemlji, je bila 28 kK. Temperatura na površini Siriusa, najsvetlejše zvezde na nočnem nebu, je približno 33 kK.
Temperature nad 100 kK ustvarjajo atomske bombe, pospeševalniki delcev, eksperimentalni fuzijski reaktorji in zvezde. Temperatura približno 17 metrov od detonacijske točke Little Boy, ene prvih atomskih bomb, bi bila približno 300 kK. Lokalna vzbujanja, ki jih povzročajo rentgenski žarki, imajo temperaturo v tem območju. Sončeva korona, ki je bistveno bolj vroča od njene površine, ima temperaturo med 1–10 MK (megaKelvin ali milijon Kelvinov). Sončevo jedro je 13.6 MK, temperatura za nadzorovano jedrsko fuzijo pa 100 MK. Sonce uspešno spaja atomska jedra zaradi izjemno visokega tlaka skupaj s toploto. Lokalna vzbujanja, ki jih povzročajo gama žarki, so v tem toplotnem območju.
Temperature nad 1 GK (gigaKelvin ali milijardo Kelvinov) so rezervirane za posebne pojave v vesolju, kot so reakcije snov-antimaterija, supernove, združitve galaktičnih kopic in (za izjemno majhne delčke sekunde) v pospeševalniku delcev. Eksplozija supernove ima temperaturo okoli 10 GK. V tej intenzivni vročini nastajajo težki elementi, kot je uran.
Najvišja temperatura, ki je kdaj obstajala, je verjetno 1030 K, ocenjena temperatura vesolja trenutek po velikem poku.