Kaj so nekatera topična zdravila proti bolečinam?

Lokalna zdravila proti bolečinam, imenovana tudi lokalni analgetiki, se pogosto uporabljajo za zdravljenje artritisa in bolečih mišic. V prosti prodaji je na voljo več sort. Mnogi jih uporabljajo v povezavi s peroralnimi analgetiki, kot so aspirin, acetaminofen in ibuprofen. Lokalna zdravila proti bolečinam so na voljo v obliki kreme, gela in olja ter infundirana v blazinicah in obližih za lajšanje bolečin. Njihova prednost je, da jih lahko uporabljajo za lajšanje bolečin v sklepih ali mišicah glede na lokacijo.

Tri najpogostejše oblike lokalnih lajšalcev bolečin so kapsaicin, protidražilna sredstva in salicilati. Kapsaicin je naravna spojina, ki jo najdemo v pekočih paprikah. Povzroča pekoč občutek, ko pride v stik s sluznico. Kot lajšanje bolečin kapsaicin deluje tako, da blokira receptorje za bolečino, ki pošiljajo signale v možgane. Prodaja se v prosti prodaji pod več blagovnimi znamkami.

Salicilati so naravne kemikalije, ki jih najdemo v rastlinah in so podobne salicilni kislini, ki se proizvaja za proizvodnjo aspirina. Salicilati, ki se uporabljajo v lokalnih lajšalcih bolečin, zmanjšajo bolečino z zmanjšanjem vnetja. Salicilati so nekateri izmed najbolj priljubljenih protibolečinskih zdravil za lokalno uporabo.

Protidražilne snovi so snovi, ki lajšajo bolečino tako, da motijo ​​telesni prenos bolečinskih signalov z uvedbo hlajenja ali pekočega občutka. Kamfor, olje evkaliptusa in mentol so primeri protidražilnih učinkovin. Protidražilna sredstva, ki se uporabljajo v lokalnih protibolečinskih sredstvih, so običajno varna za uporabo v povezavi s peroralnimi lajšalci bolečin in se pogosto uporabljajo za zdravljenje zvinov, raztegov in bolečih mišic.

Čeprav se številna zdravila za lokalno lajšanje bolečin prodajajo v prosti prodaji, morajo bolniki pred uporabo prebrati interakcije in opozorilne nalepke katerega koli izdelka. Ljudje se morajo posvetovati z zdravnikom, če niso prepričani, katera vrsta je najboljša za določeno stanje. Uporaba teh zdravil za daljše časovno obdobje za zdravljenje kroničnih stanj, kot je artritis, je treba izvajati le po nasvetu zdravstvenega delavca.