Ena od prvih stvari, ki jih je treba razumeti, je, da neevidentirane obveznosti niso nujno nekaj, kar se razvije, ker posameznik ali podjetje pri upravljanju finančnih zadev ni ravnalo s potrebno skrbnostjo. Pravzaprav je normalno, da ima vsako podjetje določeno stopnjo teh obveznosti. Ker neevidentirana obveznost ni nič drugega kot postavka obveznosti, ki trenutno ni prikazana v računovodskem izkazu, je lahko dejavnik, o katerem do te točke preprosto ni bilo potrebno poročati.
Na primer, mnoga podjetja svojim zaposlenim zagotavljajo obračunavanje dopusta. Pogosto imajo zaposleni možnost, da neizkoriščeni čas dopusta preložijo iz enega leta v drugo. To lahko privede do precejšnjega zneska odškodnine, ki se dolguje zaposlenemu v trenutku, ko se posameznik odloči za upokojitev. Neizkoriščen čas dopusta ni rutinsko prikazan kot vrstična postavka v mnogih računovodskih izkazih podjetja. Ker čas dopusta ni bil izkoriščen, ga ni pravega načina obračunavanja, dokler ni dejansko izdano plačilo za čas. Ta neizkoriščen obračunani čas dopusta je odličen primer neevidentiranih obveznosti, ki se lahko v prihodnosti evidentirajo.
Drug scenarij bi bile spremembe državnih in zveznih zakonov, ki bi lahko vplivale na odnos med prodajalcem in podjetjem. Na primer, sprememba zakonodaje, ki ureja telekomunikacije, omogoča vašim prodajalcem za medkrajevne in konferenčne storitve, da za nazaj zaračunajo novo pristojbino za storitev do prvega v tekočem proračunskem letu. Vsekakor to prej ni bil znan dejavnik in ga ni bilo mogoče obravnavati kot evidentirano obveznost. Namesto tega bi bila razvrščena kot neevidentirana obveznost, ki bi jo moralo podjetje pravočasno plačati.
Enako velja za domači proračun. Proračun lahko omogoča določen fiksni odstotek hipotek in obresti za kreditne kartice. Ko se zgodi nekaj, da se te obrestne mere zvišajo, so rezultat neevidentirane obveznosti za domače poslovanje. Se pravi, nekaj, kar v domačem proračunu ni bilo predvideno in nima mesta v domači bilanci, se bo obravnavalo kot neevidentirana obveznost, dokler se novi strošek ne upošteva v poslovanju gospodinjstev.
Pristojna finančna revizija skuša ohraniti znesek neevidentiranih obveznosti v razumnih mejah, predvsem vrstičnih postavk, ki so bodisi nepredvidene bodisi niso namenjene vključitvi v računovodske izkaze, dokler jih ni mogoče obračunati v obstoječi klasifikaciji. Nikoli jih ne bi smeli obravnavati kot reševanje težav, ki nastanejo zaradi slabega načrtovanja ali upravljanja virov.