Muskarinski receptorji so strukture, ki jih najdemo v membranah nekaterih celic, ki se med številnimi drugimi kemičnimi spojinami odzivajo na muskarin. Te strukture imajo pomembno vlogo pri delovanju parasimpatičnega živčnega sistema, ki vključuje žlezno tkivo, srčno mišico in gladko mišično tkivo. Eden od načinov delovanja muskarinskih receptorjev je uravnavanje srčnega utripa v povezavi z več drugimi procesi v telesu.
Te strukture so del večje družine beljakovin, znanih kot acetilholinski receptorji ali holinergični receptorji, ker se odzivajo na acetilholin. Druga glavna vrsta holinergičnih receptorjev je nikotinski receptor. Tako kot drugi proteini, ki jih najdemo v celični membrani, so muskarinski receptorji občutljivi na številne različne kemične spojine, ki lahko sprožijo različne odzive. Te odzive je mogoče ustvariti tudi umetno z uporabo zdravil, ki delujejo bodisi kot antagonisti muskarinskih receptorjev ali kot agonisti muskarinskih receptorjev, odvisno od želenega učinka zdravila.
Muskarinski acetilholinski receptorji imajo številne izooblike, ki jih lahko najdemo v različnih delih telesa. Te izoforme so identificirali raziskovalci, ki so preučevali različne vrste tkiv v telesu, da bi izvedeli več o delovanju telesa. Vse izoforme delujejo tako, da sprožijo odpiranje ionskih kanalov s kaskadno reakcijo, za razliko od nikotinskih receptorjev, ki odpirajo ionske kanale neposredno, da omogočijo impulzom prosto potovanje. Muskarinske receptorje bi si lahko predstavljali kot brenčala na vratih v stanovanjih; ko nekdo pozvoni iz spodnjega nadstropja, lahko oseba v stanovanju sproži brenčalo, da vstopi gostu, namesto nikotinskega receptorja, ki neposredno odpre vrata.
Muskarin stimulira muskarinske receptorje, atropin pa jih zavira. Razumevanje, katere spojine vplivajo na te beljakovine in kako te spojine delujejo, je pomembno za farmacevtske raziskovalce, ki bi radi razvili izdelke, ki lahko ciljajo na muskarinske receptorje. Atropin se na primer uporablja za razširitev očesnih zenic pri očesnih pregledih.
Poleg tega, da so ti receptorji stimulirani ali depresivni zaradi farmacevtskih izdelkov in snovi, ki jih telo ustvari kot del kompleksnega regulacijskega sistema telesa, se lahko ti receptorji odzovejo tudi na dele človeške prehrane ali na toksine, ki jih ljudje zaužijejo. Te toksine lahko proizvajajo organizmi, kot so rastline, glive in bakterije, in ko vstopijo v telo, sprožijo aktivnost muskarinskih receptorjev, kar včasih povzroči zelo neprijetne simptome. Na primer, spojine, kot sta belladonna in jimsonweed, vsebujejo atropin, kar pojasnjuje učinke, ki jih imajo ljudje, ki zaužijejo te spojine, namerno ali kako drugače.