Metronom je naprava, mehanska ali elektronska, ki se uporablja za ohranjanje enakomernega utripa za glasbeno vadbo in igranje. Metronomi so na voljo v številnih oblikah in velikostih, večina pa jih je enostavno nastaviti tako, da ohranjajo različne tempe. Vsi glasbeniki ne uporabljajo metronomov, nekateri pa menijo, da je njihova uporaba v nasprotju z občutki ali strastjo, ki se lahko izrazi v glasbi.
Iskanje delujočega metronoma se je začelo približno stoletje po Galilejevih odkritjih, ki se nanašajo na nihala. Prvi poskusi izdelave metronoma so bili bolj ali manj neuspešni. To je bilo posledica nerazumnih dolžin, potrebnih za ohranjanje tudi najpočasnejših tempov, zaradi česar je hitri tempo onemogočen.
Leta 1812 je bil Dietrik Winkel prvi, ki je začel uporabljati dvojno utežena nihala, da bi ustvaril napravo, zelo podobno sodobnim mehanskim metronomom. Johann Maelzel je prevzel te ideje in začel proizvajati prenosni metronom, za katerega je bil leta 1816 nagrajen s patentom. Njegov dizajn je znan kot Maelzel metronom. To se odraža v standardnem glasbenem zapisu »MM=40«, ki pomeni Maelzel Metronome.
Prvotno so bili metronomi obravnavani kot orodje za natančno merjenje tempa skladbe, ne pa kot pomoč glasbenikom pri prilagajanju določenega tempa. Mnogi menijo, da so bili ti zgodnji metronomi dokaj netočni, kar dokazujejo zelo visoke hitrosti na nekaterih delih časa. Najbolj znano je, da je to razvidno iz nekaterih Beethovnovih del, ki je začel uporabljati metronom leta 1817, leto po izdaji.
Zgodnji metronomi so bili bodisi sproženi s preprostim potiskanjem nihala bodisi z uporabo naprave za navijanje, ki je ohranila napajanje dlje časa. S premikanjem majhne uteži navzgor ali navzdol po nihalu se tempo nastavi počasneje ali hitreje. Ko so električni aparati v tridesetih letih prejšnjega stoletja postali običajni, so mnogi metronomi začeli uporabljati električne impulze za merjenje časa, pogosto so osvetljevali majhno luč, da bi dali vizualni namig.
V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so elektronski metronomi postali pogostejši, kar je omogočilo več funkcij in prilagajanje tempa in zvoka. Večina metronomov ustvari preprost »klik« ob vsakem taktu, pri čemer so sodobni metronomi dodali tudi zvonec na začetku vsakega novega takta. Nekateri elektronski metronomi – zlasti tisti, ki jih najdemo v računalnikih – omogočajo prilagajanje zvokov.
Metronom se študentom glasbe pogosto priporoča kot dragoceno orodje, ki jim pomaga, da se naučijo ohranjati enakomeren tempo. Če je določeno glasbeno delo težko, na primer, lahko glasbenika zamika, da bi upočasnil, ko ga igra; metronom ga bo opomnil, naj vzdržuje dosleden tempo. Nekateri glasbeniki ugotavljajo, da vadba ali igranje z metronomom ustvarja “mehanski” občutek v glasbi, vendar pušča manj prostora za “swing” ali fleksibilnost. Poleg tega nekaterih vrst glasbe ni mogoče predvajati v utripu metronoma.