Metaloidi so kemijski izraz, ki se uporablja za opis skupine kemičnih elementov, ki si delijo nekatere fizikalne in kemijske lastnosti kovin, kot sta železo in baker, vendar jih ni mogoče razvrstiti kot kovine, ker imajo tudi nekatere lastnosti nekovinskih elementov. , kot sta ogljik in žveplo. Za metaloide se običajno reče, da so sestavljeni iz bora, arzena, antimona, telurja, germanija in silicija. Včasih sta vključena tudi polonij in astat, vendar obstaja nekaj znanstvenih razprav o tem, ali sta pravi metaloidi. Ti elementi so na videz pogosto krhki in sijoči, vendar ni stroge opredelitve lastnosti in značilnosti, potrebnih za opredelitev elementa kot metaloida. Izraz polkovine se včasih uporablja tudi za označevanje metaloidnih elementov, vendar ta izraz ne vključuje le kemičnih elementov, temveč tudi spojine, sestavljene iz več elementov.
Vsi metaloidi so trdne snovi pri normalnem tlaku in temperaturi, nekatere lastnosti metaloidov, kot je lesk ali lesk, pa so podobne lastnostim kovinskih elementov. Vendar se lastnosti metaloidov, kot so njihova ionizacijska energija, elektronegativnost in kemična reaktivnost, razlikujejo od nekovinskih in kovinskih elementov v periodnem sistemu. Na primer, kemična reaktivnost bora je v nekaterih primerih podobna reaktivnosti kovine, v drugih primerih pa kot nekovine, odvisno od tega, s kakšnim materialom reagira.
Metaloidi se razlikujejo po gostoti in pri kateri temperaturi vrejo ali se stopijo. Več metaloidnih elementov je polprevodnikov, kar pomeni, da lahko nosijo električni naboj. Bor, silicij in germanij so polprevodniki, ki se uporabljajo v proizvodnji elektronike, na primer za izdelavo tranzistorjev, diod in sončnih baterij. Silicij je še posebej pomemben polprevodniški material pri proizvodnji računalniških komponent, kot so računalniški čipi. Silicij se uporablja tudi v tako raznolikih izdelkih, kot so laki za lase, lepila in avtomobilski laki.
Za različne znanstvene in industrijske namene se uporabljajo tudi drugi metaloidi. Germanij se uporablja pri proizvodnji tranzistorskih elementov ter za izdelavo spektroskopov in infrardečih detektorjev. Arzen je dobro znan kot strupena snov, lahko pa se uporablja tudi kot doping sredstvo, kar pomeni, da ga dodajajo polprevodnikom za izboljšanje njihove prevodnosti. Antimon je še eno doping sredstvo in se uporablja tudi pri izdelavi akumulatorskih baterij. Telur se pogosto uporablja za spreminjanje lastnosti različnih kovin in zlitin, na primer bakra ali nerjavnega jekla, uporablja pa se tudi pri proizvodnji barvnega stekla in keramike.