Maksilarni zobje so zobje na vrhu človeških ust. Nahajajo se vzdolž zgornje čeljustne kosti ali maksile in imajo korenine, ki segajo v zgornjo čeljustno kost in ležijo blizu maksilarnih sinusov. Vseh skupaj je šestnajst maksilarnih zob, vključno z sekalci, kuspidi, bikuspidi in molarji.
Sekalci se nahajajo proti sprednji strani maksilarnih zob. Vključujejo desni maksilarni osrednji sekalec, desni maksilarni bočni sekalec, levi maksilarni osrednji sekalec in levi maksilarni lateralni sekalec. Ti štirje sprednji zobje imajo ostre in ravne robove, ki pomagajo pri rezanju hrane.
Na obeh straneh desnega in levega stranskega sekalca se nahajajo kepice. Ta dva zoba se imenujeta desna čeljustna kuspida in leva čeljustna kuspida. Namen cuspids je pomagati raztrgati hrano. Te zobe pogosto imenujemo pasji zobje.
Bikuspidi so štirje, po dva ob strani vsake konice. Bikuspidi so označeni kot desna maksilarna 1. bikuspid, desna maksilarna 2. bikuspid, leva maksilarna 1. bikuspid in leva maksilarna 2. bikuspid. Ti zobje imajo široko površino in dve konici, ki pomagata pri mletju in grizenju hrane.
Kočniki, ki se nahajajo v zadnjem delu ust, so zadnji del maksilarnih zob. Vse skupaj so trije sklopi kočnikov, vsak s štirimi ali petimi konicami in zaobljene oblike. Obstajajo trije desni maksilarni kočniki in trije levi maksilarni kočniki. Prvi molar je najbližji sprednjemu delu ust in največji od treh. Kočniki se od prvega do tretjega molarja zmanjšujejo in se uporabljajo za mletje hrane.
Tretji molarji se razlikujejo od ostalih. Pogosto pridejo zadnji, izbruhnejo med sedemnajstim in enaindvajsetim letom. Pogosto imenovani modrostni zobje, bo morda potrebna operacija za njihovo odstranitev. Kirurški poseg je nujen, ker modrostni zobje lahko pridejo pod kotom, poškodujejo okoliške zobe ter povzročijo bolečino in otekanje vzdolž linije dlesni.
Da bi maksilarni zobje pravilno delovali, je treba upoštevati nasprotne zobe, znane kot mandibularni zobje. Mandibularni zobje so zobje vzdolž spodnje čeljusti, čeljustne kosti, ki tvori brado. Gibanje zob drug proti drugemu se imenuje artikulacija. Človeški zobje, ki delujejo skupaj, dajejo človeku sposobnost žvečenja hrane in so pomemben prvi korak v prebavnem procesu.