Neptun, osmi in zadnji planet od Sonca od padca Plutona leta 2006, ima 13 znanih lun. To je približno polovica manj kot njegov sestrski planet Uran in četrtina od Jupitra ali Saturna. Zaradi svoje velike mase, približno 17-krat večje od Zemljine, ima Neptun relativno malo lun. V grobem vrstnem redu padajoče velikosti so lune Triton, Proteus, Nereid, Larissa, Galatea, Despina, Thalassa, Naiad, Halimede, Neso, Sao, Laomedeia in Psamathe.
Triton je bil prvi, ki ga je odkril William Lassell, ki je odkril tudi luno Saturna in dve luni Urana leta 1854, le sedemnajst dni po odkritju samega Neptuna. Šele več kot sto let pozneje, leta 1949, je bila odkrita še ena luna, Nereida. Nereid in Triton sta poimenovana po manjših morskih božansvih, tradicija poimenovanja, ki se je ohranila pri drugih lunah. Ta shema poimenovanja je navdihnjena z dejstvom, da je Neptun, rimski bog morja. Do leta 1989 sta bila znana samo Triton in Nereid, šest pa jih je tisto leto odkrila vesoljska sonda Voyager 2, preostalih pet pa je bilo odkritih s zemeljskimi teleskopi leta 2002 ali 2003.
Neptun ima samo eno luno, ki je dovolj velika, da je sferična: Triton. S premerom 2700 km (1677 milj) je Triton sedma največja luna v Osončju z velikostjo 78 % Lune. Ima podobne lastnosti kot Pluton, s 25 % vodnega ledu, preostanek pa kamnitim materialom. Največja luna v Osončju z retrogradno (“nazaj”) orbito, Triton naj bi bil ujet objekt Kuiperjevega pasu. Kuiperjev pas je drugi največji asteroidni pas v Osončju, ki se nahaja onstran orbite Neptuna. S povprečno temperaturo površine 34 K je Triton znan tudi kot najhladnejša površina v Osončju. Za razliko od mnogih lun v Osončju ima Triton zelo malo kraterjev in je geološko aktiven, z gladko, mlečno površino.
Proteus, druga največja Neptunova luna s premerom 440 km, je oblikovana kot kocka z zaobljenimi robovi. Znanstveniki menijo, da je približno tako masivno, kot je lahko katero koli telo, preden ga lastna gravitacija potegne v kroglo. Mimas, Saturnova luna, je še manj masivna, a še vedno sferična. Znano je tudi, da je Proteus ena najtemnejših površin v Osončju, saj odbija le 6 % vhodne svetlobe.