Lagrangeove točke so stabilne gravitacijske točke v vesolju, kjer bi lahko postavili predmet in bi ostal v fiksnem položaju glede na telo, ki kroži okoli Sonca, kot je Zemlja. Vsak planet, ki kroži v orbiti, ima pet Lagrangeovih točk. Zemljine Lagrangeove točke se imenujejo L1, L2, L3, L4 in L5. Te točke se pogosto pojavljajo v razpravah o vesolju ali znanstveni fantastiki, ker bi bile idealne lokacije za gradnjo vesoljskih postaj.
Od Lagrangeovih točk se L1 in L2 nahajata najbližje planetu, le 1.5 milijona km (930,000 milj) bližje Soncu in stran od Sonca od Zemlje. To je približno petkrat dlje od Zemlje kot Luna in bi zahtevalo približno dva tedna potovanja s sodobnim vesoljskim plovilom. Ko se Zemlja vrti okoli Sonca, se ti dve točki skupaj z njo vrtita okoli Sonca in vedno ostaneta na istem mestu glede na planet. Te stabilne orbite se obravnavajo kot mesta za namestitev satelitov, ki opazujejo sistem Zemlja-Luna.
Dve dodatni točki – L4 in 5 – se nahajata na obeh straneh Zemlje glede na Sonce, ležita 60° pred Zemljo in 60° za Zemljo v njeni orbiti okoli Sonca in vsebujeta medplanetarni prah. Sistem Zemlja-Luna ima tudi te točke, ki lahko vsebujejo medplanetarni prah, združen v tako imenovane oblake Kordylewskega. L4 in 5 v sistemu Sonce-Zemlja se imenujeta tudi trikotne Lagrangeove točke ali Trojanske točke. Zadnje ime izvira iz trojanskih asteroidov na točkah Sonce–Jupiter L4 in L5. Vsak planet ima svoje trojanske točke in večji kot je planet, več medzvezdnega prahu bo ujetega v njih.
Zadnja Lagrangeova točka je L3. Ta točka se nahaja najbolj oddaljena od Zemlje, na nasprotni strani Sonca. Do razvoja medplanetarnih sond, ki bi lahko potovale v območja sončnega sistema zunaj Zemlje in Lune, L3 zaradi njegove lege nikoli ni bilo mogoče opaziti. Zaradi tega so nekateri mistiki domnevali o obstoju “proti Zemlje”, čeprav se je to izkazalo za napačno. Pred milijardami let naj bi v L3 nastal objekt velikosti Marsa, imenovan Theia. Njegova orbita je postala nestabilna, dokler ni na koncu trčila v Zemljo. Udar je bil tako velik, da je v orbito vrgel milijone kubičnih kilometrov staljene magme. Ta se je ohladila in postala Luna.