V preiskovalnih kvalitativnih raziskavah se uporabljajo kvalitativni instrumenti. Ta vrsta raziskav se razlikuje od kvantitativnega, ker je raziskovalec velik del procesa in ga lahko štejemo za enega od kvalitativnih instrumentov. Druge vrste kvalitativnih instrumentov vključujejo fokusne skupine, intervjuje in dokumentarne analize. Poleg tega se uporabljajo pripovedi in opazovanja raziskovalca na tem področju. Podatki se analizirajo z različnimi metodami, da se pridobijo informacije, ki so v obliki besed ali slik in jih je mogoče kodirati za nadaljnjo analizo.
Raziskovalec velja za enega večjih kvalitativnih instrumentov pri tovrstnem raziskovanju, saj je on ali ona velik del procesa. Ko raziskovalec opravi intervju ali opazuje stranko, vpliva na situacijo in se v njej vpleta. To se razlikuje od kvantitativnih raziskav, katerih cilj je biti objektiven in ne subjektiven z uporabo instrumentov, ki so bili normirani na prejšnjih populacijah. Kvalitativni raziskovalec na splošno razvije vprašanja, ki si jih zastavi, preden se študija začne, saj je cilj kvalitativne raziskave dobiti osebni pogled na predmet ali predmete, ki se preučujejo.
Intervjuji so pogosto pomemben instrument v kvalitativnih raziskavah in se lahko izvajajo tako na strukturiran kot na nestrukturiran način. Strukturirani intervjuji vključujejo niz vprašanj, ki jih je raziskovalec oblikoval vnaprej. Nestrukturirani intervjuji omogočajo raziskovalcu in subjektu, da se preprosto pogovarjata drug z drugim in izmenjujeta informacije v neformalnem ozračju. Fokusne skupine se uporabljajo, da se skupina pogovarja o določeni temi, medtem ko so člani pod opazovanjem. To je koristen instrument, če želi raziskovalec pridobiti ideje več kot ene osebe naenkrat ali videti interakcijo med člani skupine.
Drug najpomembnejši kvalitativni instrument je opazovanje na terenu, ki ga izvaja raziskovalec, ko je subjekt v navidez normalnem okolju. Na primer, otroka, ki se igra z igračami ali drugih otrok, bi lahko opazovali z video kamero in vsebino analizirali pozneje. Pripoved je še en pogosto uporabljen instrument, ki subjektu omogoča, da pripoveduje zgodbo ali zapiše nekaj, kar poda raziskovalcu. To omogoča subjektu, da v celoti posreduje informacije z lastnimi besedami, ki jih je mogoče pozneje analizirati glede tem ali trendov. Analiza starih video posnetkov in predmetov se lahko uporabi tudi kot kvalitativni instrumenti.