Kreplač so majhne polnjene testenine, imenovane tudi cmok. Pogosto jih postrežemo v piščančji juhi ali ocvremo kot prilogo k glavni jedi. Kreplači so del tradicionalne kuhinje evropskih Judov, imenovanih tudi Aškenazi. V skladu z judovskimi prehranskimi ali košer zakoni, ki prepovedujejo mešanje mlečnih izdelkov z mesom, se lahko kreplač napolni z mleto govedino ali piščancem, sirom ali krompirjem, odvisno od tega, kaj se še postreže v obroku.
Kreplačevo testo je narejeno iz moke, vode in jajc, ki po zakonu o košerju ne veljajo niti za meso niti za mlečne izdelke in se lahko postrežejo s katero koli drugo hrano. Zelo tanko ga razvaljamo in nato narežemo na kvadratke. Nadev položimo na sredino kvadratov, nato pa enega od njegovih robov pripeljemo čez nadev, da dobimo obliko trikotnika. Mnogi zgodovinarji judovske kuhinje pravijo, da ima oblika več simbolnih pomenov. Ena je, da naj bi tri točke na trikotniku predstavljale tri biblične figure iz Stare zaveze – Abrahama, Izaka in Jakoba.
Drugi pravijo, da je oblika trikotnika podobna trikrakemu klobuku, ki ga je nosil Haman v svetopisemski zgodbi o Purimu. Haman je poskušal pobiti vse Jude v starodavni Perziji, vendar jih je rešila kraljica Estera. Purim se danes praznuje s pripravo sladice kreplach in ocvrtih cmokov z marmelado, imenovano hamentashen, in njihovo uživanje naj bi simboliziralo svobodo pred preganjanjem.
Mesni ali sirni kreplač se tradicionalno postreže tudi ob Purimu, pa tudi ob praznovanju judovskega novega leta, znanem kot Rosh Hashanah. Na Yom Kippur, dan molitve in premišljevanja o svojih dejanjih skozi leto, opazovani Judje pogosto ne jedo hrane en dan. Zadnji obrok pred postom pa velja za praznično, kreplach pa se običajno postreže skupaj z drugimi tradicionalnimi judovskimi jedmi, kot so kala, pleteni jajčni kruh in piščančja juha.
Domneva se, da izvor kreplača izvirajo iz italijanskih Judov v 14. stoletju, ki so prevzeli dele italijanske kuhinje, kot so ravioli. Drugi pravijo, da so vzhodnoevropski Judje prilagodili ruske pelmene, majhne polnjene cmoke, kuhane ali ocvrte in običajno postrežene s kislo smetano. Sodobni kuharji, ki morda ne želijo narediti kreplačevega testa iz nič, pogosto uporabljajo zavitke wonton, ki imajo želeno tanko konsistenco in so običajno na voljo v večini velikih supermarketov.